Yoruba (USA: /ˈjːrəbə/,[2] Angalteer: /ˈjɒrʊbə/;[3] Yor. Èdè Yorùbá, IPA: [jōrùbá]; Ajami: عِدعِ يوْرُبا) ko ɗemngal haalteengal e Hiirnaange Afrik e Hiirnaange Afrik Caka Naajeeriya. Ko leñol Yoruba haaldata ɗe. Haalooɓe ɗemngal Yoruba ina tolnoo e miliyoŋaaji 47, ina heen fotde miliyoŋaaji ɗiɗi haalooɓe ɗemngal ɗiɗaɓal.[1]
Subclass of | Yoruboid, Kwa |
---|---|
Lesdinkeejum | Èdè Yorùbá, Yorùbá |
Lesdi | Naajeeriya, Benen, Togo |
Linguistic typology | subject–verb–object, isolating language |
Writing system | Latin script |
Ethnologue language status | 2 Provincial |
Used by | Yimɓe Yarbanko'en |
Wikimedia language code | yo |
Ko ɗum ɗemngal keewngal, ngal ɓuri haaleede ko e nokkuuji gonɗi e nder leydi Najeriya, Benin, e Togo tawa ina waɗi renndooji tokoosi eggooɓe to Kodduwaar, Siyera Leyoon e Gambia.
Kelme Yoruba ina kuutoree kadi e nder diineeji diineeji Afrik ko wayi no diineeji Candomblé Afro-Beresiil, diineeji Kariibi Santería e mbaadi ɗemngal Lucumí liturgique, e diineeji Afrik-Amerik ceertuɗi to Amerik worgo. Ko ɓuri heewde e huutortooɓe ɗeen diineeji hannde e nder leyɗeele Amerik, kaalataa walla faamataa Yoruba; kono, ɓe kuutortoo ko kelme e konnguɗi Yoruba e nder jimɗi ɗi ɓe mbaawaa faamde. Huutoraade lexicon kelme Yoruba e konnguɗi juutɗi e nder diine ina heewi kadi, kono ɗe njaltii e waylooji sabu Yoruba nattii wonde ɗemngal maɓɓe, kadi ɗemngal laaɓngal ɗaɓɓaaka.
[2] Yor.
Ko ɗum ɗemngal Yoruboid mawngal, Yoruba ɓuri ɓadaade ɗemɗe Itsekiri (kaaleteeɗe e nder delta Niiseer) e Igala (kaaleteeɗe e nder caka Niiseer).
Tariya Kabaaruuji goɗɗi: ɗemɗe Volta–Niiseer e ɗemɗe Benue–Kongo Yoruba ina renndini e ɗemɗe Edekiri, ko ɗum wondi e Itsekiri e seerndude Igala e dental ɗemɗe Yoruboid nder caltal Volta–Niger e nder galle Niger–Kongo. Ngootaagu ɗemɗe galle Niiseer-Kongo ina yahra e duuɓi 11 000 jooni (caggal yonta Paleolitik toowɗo).[4] E nder leydi Najeriya hannde ndii, ina hiisa wonde ina waɗi ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 50 haalooɓe ɗemngal Yoruba, kam e miliyoŋaaji keewɗi goɗɗi haalooɓe ɗemngal Naajeeriya, ɗum noon ko ɗemngal Afrik ɓurngal heewde haaleede e nder duunde he. Woodi binndi ɗuuɗɗi nder ɗemngal Yoruba, hawti bee defte, jaayndeeji, e defte.[5] Yoruba ina huutoree e jaayndeeji rajooji e teleeji, ina janngee e duɗe leslese, hakkundeeje, e duɗe jaaɓi haaɗtirde.[6]
<ref>
tag; no text was provided for refs named e27