| |||
Imena | |||
---|---|---|---|
IUPAC ime
propanon
| |||
Druga imena
β-ketopropan,
dimetil keton, dimetilformaldehid, DMK | |||
Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
3DMet | |||
635680 | |||
ChEBI | |||
ChEMBL | |||
ChemSpider | |||
ECHA InfoCard | 100.000.602 | ||
EC število |
| ||
Gmelin | 1466 | ||
KEGG | |||
MeSH | Acetone | ||
PubChem CID
|
|||
RTECS število |
| ||
UNII | |||
UN število | 1090 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
C3H6O | |||
Molska masa | 58,08 g·mol−1 | ||
Videz | Brezbarvna tekočina | ||
Gostota | 0,79 g/cm³, tekoče | ||
Tališče | −94,9 °C (−138,8 °F; 178,2 K) | ||
Vrelišče | 56,53 °C (133,75 °F; 329,68 K) | ||
z vodo se meša | |||
Viskoznost | 0,32 cP pri 20 °C | ||
Struktura | |||
Oblika molekule | trigonalna planarna na C=O | ||
Dipolni moment | 2,91 D | ||
Nevarnosti | |||
GHS piktogrami | |||
Opozorilna beseda | Pozor | ||
H225, H319, H336, H373 | |||
P210, P235, P260, P305+351+338 | |||
NFPA 704 (diamant ognja) | |||
Plamenišče | −20 °C (−4 °F; 253 K) | ||
465 °C (869 °F; 738 K) | |||
Meje eksplozivnosti |
2.6–12.8%[2] | ||
1185 mg/m3 (TWA), 2375 mg/m3 (STEL) | |||
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LD50 (srednji odmerek)
|
| ||
LC50 (srednja koncentracija)
|
20,702 ppm (rat, 8 h)[4] | ||
LCLo (spodnja meja odmerka)
|
45,455 ppm (mouse, 1 h)[4] | ||
NIOSH (ZDA varnostne meje): | |||
PEL (Dopustno)
|
1000 ppm (2400 mg/m3)[3] | ||
REL (Priporočeno)
|
TWA 250 ppm (590 mg/m3)[3] | ||
IDLH (Takojšnja nevarnost)
|
2500 ppm[3] | ||
Sorodne snovi | |||
Sorodno razredčilo | Voda Etanol Izopropanol Toluen | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
Sklici infopolja | |||
Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.
Aceton je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina. Meša se z vodo in skoraj vsemi organskimi topili, zato je pomembno laboratorijsko in industrijsko topilo. Letna svetovna proizvodnja acetona je več kot tri milijone ton, od katerih se večina porabi v industriji polimerov,[5] barvnih premazov in nekaterih razstreliv. V vsakdanji rabi se največ acetona porabi za odstranjevanje laka za nohte. V naravi se nahaja v majhnih količinah v praženi kavi in lanu, v katerem nastaja z razpadom linamarina, in v tobaku. V majhnih količinah nastaja tudi v človeškem organizmu iz amino kislin, maščob in ogljikovih hidratov.