Aida (opera)

Aida je velika opera v štirih dejanjih (sedmih slikah) italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Prva izvedba je potekala 24. decembra 1871 v Kairu. Scenarij v prozi je po zgodbi arheologa Augusta Marietteja v francoščini napisal Camille du Locle, po njem je libreto v italijanščini po skladateljevih zamislih spisal pesnik Antonio Ghislanzoni.

V nasprotju s splošnim mnenjem opera ni bila napisana niti za odprtje Sueškega kanala niti za odprtje kairske operne hiše (v tej so kot prvo delo izvedli Verdijevega Rigoletta). Egiptovski kediv Ismael Paša je sicer za oba dogodka naročil operno delo v egiptovskem slogu. Verdija takšno vabilo ni niti najmanj zanimalo, pritegnila ga je sama zgodba opere.

Verdi je opero komponiral izredno hitro, Ghislanzoni mu je sproti pošiljal verze. Celotno delo je bilo spisano v štirih mesecih, tj. konec novembra 1870.

Krstna izvedba v Egiptu se je z načrtovanega januarja premaknila na december 1871, ker so kostumi in rekviziti zaradi nemško-francoske vojne ostali v delavnicah v obleganem Parizu. Verdi je pogodbo, ki je predvidevala italijansko premiero opere v milanski Scali februarja istega spremenil tako, da so jo uprizorili šele 8. februarja 1872. Za razliko od krstne predstave je bil na tej navzoč tudi skladatelj. Uspeh je bil ogromen - občinstvo ga je pred zastor poklicalo kar dvaintridesetkrat, izročena mu je bila tudi palica iz slonovine, na kateri je bil iz rubinov izpisan naslov opere.

Najbolj znan glasbeni prizor iz opere je nedvomno koračnica iz finala drugega dejanja. Všeč je bila takoj tudi že egiptovskemu kedivu, ki jo je hotel imeti za egipčansko nacionalno himno. Verdi je zanjo dal narediti šest dolgih trobent (danes te inštumente imenujejo Aida trobente, ki omogočajo neposredni prestop iz As-dura v H-dur). Melodijo večkrat prepevajo navijači na nogometnih tekmah.

Prva slovenska uprizoritev Aide je bila v Deželnem gledališču v Ljubljani že 1. oktobra 1898. Dirigent predstave je bil Hilarion Benišek, režiser pa Josip Nolli. Opera je bila nato na odru ljubljanske Opere uprizorjena še v naslednjih letih: 1905, 1923, 1925, 1935, 1941, 1944, 1958, 1967, 1991 in 2003.