Akadsko kraljestvo | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2334–2193 pr. n. št | |||||||||
Glavno mesto | Akad | ||||||||
Skupni jeziki | akadščina | ||||||||
Religija | sumersko mnogoboštvo | ||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||
• 2334–2279 pr.n.št. | Sargon Akadski | ||||||||
• 2030–2022 pr.n.št. | Ibi-Sin | ||||||||
Zgodovinska doba | stari vek | ||||||||
• ustanovitev | 2334 pr. n. št. | ||||||||
• ukinitev | 2193 pr. n .št. | ||||||||
Površina | |||||||||
2334 pr.n.št.[1] | 800.000 km2 | ||||||||
| |||||||||
Danes del | Irak Iran Turčija Sirija Kuvajt Savdska Arabija Jordanija |
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Akadsko kraljestvo je starodavni semitski imperij s središčem v mestu Akad in okoliških regijah v antični Mezopotamiji, ki je združevalo vse avtohtone Akadsko govoreče Semite in sumerske govorce pod eno, praviloma večjezično kraljestvo. Akadsko kraljestvo je nadzorovalo Mezopotamijo, Levant ter dele Irana.
V 3. tisočletju pred našim štetjem se je razvilo zelo intimno kulturno sožitje med Sumerci in semitskimi Akadci, ki je vključevalo obsežno dvojezičnost. Akadci so postopoma nadomestiti sumerščino kot govorjen jezik nekje ob prelomu 3. in 2. tisočletja pred našim štetjem (natančen datacija je predmet razprave).
Akadsko kraljestvo je doseglo politični vrh med 24. in 22. stoletjem pred našim štetjem, po osvajanjih njegovega ustanovitelja Sargon Akadski (2334 - 2279 pr. n. št.). Pod Sargonom in njegovimi nasledniki je bil Akadski jezik uveden v sosednjih osvojenih državah, kot je bil Elam. Akad se včasih šteje kot prvi imperij v zgodovini, čeprav so bili pred njimi že Sumerci.
Po padcu Akadskega kraljestva, so se akadski prebivalci Mezopotamije razdelili v dva glavna akadsko govoreča naroda: asirski na severu in nekaj stoletij kasneje, babilonski na jugu.