Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirje reki Irtiš in Ob. Masiv se na severovzhodu združi s Sajanskimi gorami, na jugovzhodu pa se postopoma niža, kjer se zlije v visoko planoto puščave Gobi. Razteza se od približno 45° do 52° S in od približno 84° do 99° V.
Regijo naseljuje redko, a etnično raznoliko prebivalstvo, vključno z Rusi, Kazahi, Altajci, Mongoli in Povolškimi Nemci, čeprav jih pretežno predstavljajo avtohtone etnične manjšine polnomadskega izvora.[1] Lokalno gospodarstvo temelji na govedoreji, ovčereji, konjereji, lovu, poljedelstvu, gozdarstvu in rudarstvu.[2] Altajska jezikovna družina je dobila ime po tem gorovju.
The population of the Altai frontier regions is mostly represented by indigenous ethnic minorities of semi nomadic stockbreeders: Kazakhs, Altais (Telenghets), Tuvins, Dyurbets, and Ugyurs.
The traditional Altai economy revolved around breeding cattle and hunting. They also bred deer and harvested the animals for their antlers, which were exported to China for use in the manufacture of folk medicines.