Aluminijev oksid

Aluminijev oksid

Imena
IUPAC ime aluminijev oksid
Druga imena aluminijev(III) oksid, glinica
Identifikatorji Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Identifiers): "ATCCode_suffix; ATCCode_prefix" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
Številka CAS	1344-28-1
3D model (JSmol)	Interaktivna slika Interaktivna slika
ChemSpider	8164808
ECHA InfoCard	100.014.265
PubChem CID	9989226
RTECS število	BD120000
UNII	LMI26O6933
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID1052791 DTXSID2041593, DTXSID1052791
InChI InChI=1S/2Al.3O/q2*+3;3*-2 Key: PNEYBMLMFCGWSK-UHFFFAOYSA-N InChI=1/2Al.3O/q2*+3;3*-2 Key: PNEYBMLMFCGWSK-UHFFFAOYAC
SMILES [Al+3].[Al+3].[O-2].[O-2].[O-2] [O-2].[O-2].[O-2].[Al+3].[Al+3]
Lastnosti
Kemijska formula	Al2O3
Molska masa	101,96 g·mol−1
Videz	bela trdnina
Vonj	brez vonja
Gostota	3,95–4,1 g/cm3
Tališče	2072 °C[1]
Vrelišče	2977 °C[2]
Topnost v vodi	netopen
Topnost	netopen v dietil etru, skoraj netopen etanolu
Toplotna prevodnost	30 W•m−1•K−1[3]
Lomni količnik (nD)	nω=1,768–1,772 nε=1,760–1,763 Dvolomnost: δ = 0,008
Struktura
Kristalna struktura	trigonalna, Pearsonov simbol hR30, prostorska skupina: R3c, No. 167
Koordinacijska geometrija	oktaedrična
Termokemija
Standardna molarna entropija So298	50,92 J•mol−1•K−1[4]
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−1675,7 kJ•mol−1[4]
Nevarnosti
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)	ni uvrščen
NFPA 704 (diamant ognja)	0 1 0
Plamenišče	ni vnetljiv
NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)	OSHA 15 mg/m3 (celoten prah) OSHA 5 mg/m3 (respirabilni del) ACGIH/TLV 10 mg/m3
REL (Priporočeno)	none[5]
IDLH (Takojšnja nevarnost)	N.D.[5]
Sorodne snovi
Drugi anioni	aluminijev hidroksid
Drugi kationi	borov trioksid galijev oksid indijev oksid talijev oksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al₂O₃. Je najpogostejši aluminijev oksid. Najpogostejši polimorf je α-Al₂O₃, iz katerega je zgrajen mineral korund in draga kamna rubin in safir. Glinica je glavna surovina za proizvodnjo aluminija. Zaradi velike trdote se uporablja kot brusivo (abraziv), zaradi visokega tališča pa za izdelavo ognjevarne opeke.^[6]

1. ↑ Pradyot Patnaik (2002). Handbook of Inorganic Chemicals. London : McGraw-Hill. ISBN 0-07-049439-8.
2. ↑ R.C. Rowe, P.J. Sheskey, M.E. Quinn (2009). Adipic acid. Handbook of Pharmaceutical Excipients. Pharmaceutical Press, str. 11–12. ISBN 978-0-85369-792-3.
3. ↑ Material Properties Data: Alumina (Aluminum Oxide). Makeitfrom.com. Pridobljeno 17. aprila 2013.
4. ↑ ^{4,0 4,1} S.S. Zumdahl (2009). Chemical Principles. 6. izdaja. Houghton Mifflin. ISBN 0-618-94690-X.
5. ↑ ^{5,0 5,1} NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0021«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
6. ↑ Alumina (Aluminium Oxide) – The Different Types of Commercially Available Grades. The A to Z of Materials. Pridobljeno 27. oktobra 2007.