Amarnska pisma

Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah. Arhiv vsebuje predvsem diplomatske dopise med egipčansko državno pisarno in njenimi predstavniki v Kanananu in Amurruju v obdobju Novega egipčanskega kraljestva. Pisma so odkrili v Amarni v Gornjem Egiptu, po kateri so dobila ime. Amarna se je v egipčanskem obdobju imenovala Ahet-Aton, kar pomeni Atonovo obzorje. Mesto je v 1350.-1330. letih zgradil faraon Ehnaton iz Osemnajste egipčanske dinastije. Amarnska pisma so za egiptologe zelo neobičajna, ker so večinoma pisana v akadskem klinopisu starodavne Mezopotamije in ne v egipčanskih hieroglifih. Arhiv 382 tablic je pod naslovom Die El-Amarna-Tafel leta 1907 in 1915 v dveh zvezkih objavil norveški asirijolog Jørgen Alexander Knudtzon.^[1] Od takrat je bilo odkritih še 24 tablic ali fragmentov. Pisma so bila napisana v obdobju največ trideset let.

Amarnska pisma so zelo pomembna za svetopisemske študije in semitsko jezikoslovje, ker osvetljujejo kulturo in jezik kanaanskih ljudstev v predsvetopisemskem obdobju. Pisma so kljub temu, da so pisana v akadščini, krepko obarvana z materinščino piscev, ki so govorili zgodnjo obliko kanaanščine, iz katere sta se razvila hčerinska jezika hebrejščina in feničanščina. Kanaanizmi dajejo pomemben vpogled v izvorno stanje obeh jezikov nekaj stoletij pred njihovim pojavom.^[2][3]

1. ↑ William L. Moran (1992): The Amarna Letters. Baltimore: Johns Hopkins University Press, str. xiv. ISBN 0-8018-4251-4.
2. ↑ F.M.T. de Liagre Böhl: Die Sprache der Amarnabriefe, mit besonderer Berücksichtigung der Kanaanismen, Leipzig, 1909.
3. ↑ Eva von Dassow: Canaanite in Cuneiform Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine., Journal of the American Oriental Society 124/4 (2004): 641–674. (pdf).