Ozvezdje | |
![]() | |
Latinsko ime | Andromeda |
---|---|
Kratica | And[1] |
Rodilnik latinskega imena | Andromedae |
Simbolika | Andromeda, Vklenjena ženska[2] |
Rektascenzija | 23h 25m 48.6945s–02h 39m 32.5149s[3] |
Deklinacija | 53.1870041°–21.6766376°[3] |
Družina | Perzej |
Površina | 722[4] (°)² (19. po velikosti) |
Glavne zvezde | 4, 18 |
Bayer/Flamsteed zvezde | 65 |
Zvezde s planeti | 3 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 3 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 5 |
Najsvetlejša zvezda | Alferac (α And) (Alferaz, Sirah) (2,06m) |
Najbližja zvezda | Ross 248[5] (10,30 sv.l., 3,16 pc) |
Messierova telesa | 3[6] |
Meteorski roji | Andromedidi (Bielidi) |
Sosednja ozvezdja | Perzej Kasiopeja Kuščarica Pegaz Ribi Trikotnik[7] |
Vidno na širinah med +90° in −40°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - november. |
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem. Leži severno od nebesnega ekvatorja. Poimenovana je po princesi Andromedi, hčerki Kasiopeje iz grške mitologije, ki je bila priklenjena na skalo kot daritev morski pošasti Kitu. Andromeda je na nebu najlepša med jesenskimi večeri na severni zemeljski polobli. Na nebu jo je mogoče videti ob drugih likih iz mita o Perzeju. Zaradi svoje severne deklinacije je Andromeda vidna samo do približno 40° južne širine; za opazovalce, ki so južneje, vedno leži pod obzorjem. To je tudi eno od največjih ozvezdij na našem nebu, saj je njena kotna velikost kar 722 kotnih stopinj. S tem je 1400-krat večja od polne lune, 55 % velikosti največjega ozvezdja, Vodne kače, in več kot 10-krat večja od najmanjšega ozvezdja, Križa.
Njena najsvetlejša zvezda, Alfa Andromede, je dvozvezdje, ki so ga nekoč šteli k Perzeju. Gama Andromede je barvno dvozvezdje in priljubljeno opazovalno telo ljubiteljskih astronomov. Beta Andromede je rdeča orjakinja in je le za kanček temnejša kot Alfa, njena barva pa je prepoznavna celo s prostim očesom. Najbolj izrazito telo globokega vesolja je zagotovo Andromedina galaksija (M31, tudi Velika galaksija v Andromedi), ki je vidna celo s prostim očesom. To je nam najbližja spiralna galaksija in eden najsvetlejših Messierjevih teles. Znotraj ozvezdja leži tudi več manjših in temnejših galaksij, med drugim tudi satelitski galaksiji Velike galaksije v Andromedi: M110 in M32. Andromeda vključuje tudi temnejšo in bolj oddaljeno galaksijo NGC 891. V teleskopih je mogoče videti tudi planetarno meglico NGC 7662 (znano kot Modra snežena krogla). Skozi okular je vidna kot modro krožno telo.
V kitajski astronomiji so zvezde, ki zdaj gradijo Andromedo, sestavljale štiri različna ozvezdja, ki so imela astrološko in mitološko pomembnost. Ozvezdje, ki je povezano z Andromedo, obstaja tudi v indijski mitologiji. Andromeda je tudi mesto radianta Andromedidov, šibkega meteorskega roja, ki se pojavlja novembra.