Back أنطيوخوس الثالث Arabic انطيوخوس التالت ARZ III Antiox Azerbaijani اۆچونجو آنتیوخوس AZB Антыёх III Вялікі Byelorussian Антиох III Bulgarian Antíoc III Catalan Antiochos III. Megás Czech Аслӑ Антиох III CV Antiochus III Mawr Welsh
| Antioh III. Veliki Ἀντίoχoς Μέγας Antíohos Mégas | |
|---|---|
| Megas Basileos Selevkidskega cesarstva | |
 Doprsni kip Antioha III. Velikega v Louvru | |
| Vladanje | 223 pr. n. št. - 187 pr. n. št. (36 let) |
| Predhodnik | Selevk III. Keraun |
| Naslednik | Selevk IV. Filopator |
| Rojstvo | cca. 242 pr. n. št.[1][2] Suza |
| Smrt | 187 pr. n. št.[1] Suza |
| Soproga | Laodika III. Pontska Evboja Halkidiška, s katero ni imel otrok |
| Potomci | Antioh Selevk IV. Filopator Ardis neimenovana hčerka Laodika IV., selevkidska kraljica Kleopatra I., kraljica Egipta Antiohis, kraljica Kapadokije Mitridat (Antioh IV. Epifan) |
| Rodbina | Selevkidi |
| Oče | Selevk II. Kalinik |
| Mati | Laodika II. |
Antioh III. Veliki (antično grško Ἀντίoχoς Μέγας, Antíohos Mégas), šesti vladar Selevkidskega cesarstva,[3][4][5] ki je vladal v od leta 223 do 187 pr. n. št., * okoli leta 241 pr. n. št., Suza, Perzija, † 187 pr. n. št., Suza, Perzija.
Na prestol je prišel kot osemnajstleten mladenič po smrti svojega brata Selevka III. Kerauna. Njegovi prvi vojni pohodi proti Ptolemajskemu kraljestvu so bili neuspešni, v naslednjih letih pa je izbojeval več pomembnih zmag in zanje dobil nadimek "Veliki". Privzel je tudi naslov "Basileus Megas" (veliki kralj), ki je bil sicer tradicionalen naslov perzijskih kraljev.
Sam sebe je razglasil za "zmagovalca grške svobode nad rimsko nadvlado" in se jeseni leta 192 pr. n. št. v celinski v zapletel v vojno z Rimsko republiko v kateri je bil poražen.[6][7]
- ↑ 1,0 1,1 Антиох III Великий // Еврейская энциклопедия — Sankt Peterburg.: 1908. — Т. 2. — С. 775-777.
- ↑ Любкер Ф. Antiochus // Реальный словарь классических древностей по Любкеру — Sankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 98-100.
- ↑ P.R. Davies (2002), Second Temple studies III: studies in politics, class, and material culture, Continuum International Publishing Group, ISBN 978-0-8264-6030-1, str. 95.
- ↑ G.R. Gang (1992), Encyclopaedia of the Hindu world, 2, Concept Publishing Company, ISBN 978-81-7022-375-7, str. 510.
- ↑ P.V. Jones, K.C. Sidwell (1997), The World of Rome: An Introduction to Roman Culture, Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-38600-5, str. 20.
- ↑ J.E.G. Whitehorne (1994), Cleopatras, Routledge, ISBN 978-0-415-05806-3, str. 84.
- ↑ N.G. Wilson (2006), Encyclopedia of ancient Greece, Routledge, ISBN 978-0-415-97334-2, str. 58.