Apokalipsa (starogrško: starogrško ἀποκάλυψις[apokalipsis] = odkritje, odstiranje) označuje zapisano skrivno razodetje, zlasti v povezavi z dogodki ob koncu sveta. Danes v pogovornem smislu izraz apokalipsa večinoma predstavlja konec sveta.
Izraz Apokalipsa v ožjem pomenu (z veliko začetnico) predstavlja drugo ime za zadnjo knjigo Svetega pisma: Razodetje. To knjigo je domnevno napisal sveti Janez Evangelist na otoku Patmosu. Poleg pozdravov različnim krščanskim skupnostim vsebuje tudi videnja povezana s koncem sveta.
Poleg Janezovega obstaja še več drugih razodetij, ki niso vključena v Sveto pismo. Vsem tem delom je skupno, da opisujejo nekega preroka, ki mu angel posreduje nekakšno videnje. Videnja po navadi vsebujejo eshatološke prvine - vizije konca sveta.
Konec sveta razumejo verniki številnih verstev kot trenutek, ko se bodo izpolnile prerokbe, ko bo na zemljo prišel napovedani odrešenik ali kar Bog osebno. V tem smislu je konec sveta vesel dogodek. Vendar pa je po prepričanju mnogih konec sveta povezan z materialnim uničenjem sveta, zato izraz apokalisa pogosto enačimo tudi s katastrofo svetovnih razsežnosti. Mnogi ljudje tudi verujejo, da bo ob koncu sveta nastopila poslednja sodba, ko bo Bog ljudi razdelil na dobre in slabe.