Znak odprave | |||||
---|---|---|---|---|---|
Podatki odprave[2] | |||||
Ime odprave | Apollo 11 | ||||
Oznaka | 1969-059A | ||||
Servisni modul | SM-107 | ||||
Lunarni modul | LM-5 klicni znak Eagle masa 16.448 kg | ||||
Posadka | 3 | ||||
Raketa nosilka | Saturn V SA-506 | ||||
Izstrelitvena ploščad | LC 39A Kennedyjevo vesoljsko središče, Florida, ZDA | ||||
Izstrelitev | 16. julij 1969 13:32:00 UTC | ||||
Pristanek na Luni 20. julij 1969 20:17:40 UTC Morje tišine 0° 40' 26,69" N 23° 28' 22,69" E (glede na Zemljin koordinatni sistem IAU) | |||||
Čas zunaj plovila | 2h 36min 40s | ||||
Čas na površju Lune | 21h 31min 20s | ||||
Masa Luninega vzorca | 21,55 kg | ||||
Število Luninih tirov | 30 | ||||
Čas CSM v Luninem tiru | 2d 11h 30min 25,79s | ||||
Pristanek | 24. julij 1969 16:50:35 UTC 13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.150°W | ||||
Trajanje odprave | 8d 3h 18min 35s | ||||
Slika posadke | |||||
L-D: Armstrong, Collins, Aldrin | |||||
Sorodne odprave | |||||
|
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.
Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija (Columbia) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Po nekaj urah priprave je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Postavila sta ameriško zastavo in opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:
Na njej so bili tudi datum ter podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Na Luni sta preživela 2 uri in 31 minut. Z zgornjim delom lunarnega modula sta se s podnožja, ki je ostalo na Luni, izstrelila proti komandni kapsuli. Spajanje z njo je trajalo 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se člani odprave vrnili na Zemljo in pristali na Tihem oceanu. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največjih časti je bil deležen Armstrong, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je prejel drugod. Ob naslednjih odpravah Apolla je zanimanje javnosti upadlo in so program ukinili.