Aragonit

Aragonit
Aragonit iz rudnika Salsignes Mine, departma Aude, Francija, velikost 30 × 30 × 20 cm
Splošno
Kategorija	V. razred - Nitrati, karbonati in borati
Kemijska formula	Kalcijev karbonat CaCO3
Kristalna simetrija	Ortorombska (2/m 2/m 2/m) - bipiramidna
Osnovna celica	a = 4,95 Å, b = 7,96 Å, c = 5,74 Å; Z = 4
Lastnosti
Barva	Bela, rdeča, rumena, oranžna, zelena, modra in rjava
Kristalni habit	Psevdoheksagonalni prizmatični kristali, igličast, stolpičast, grozdičast, ledvičast, grobo zrnat oolit, koralast, stalaktitski, v notranjosti obročast
Kristalni sistem	Ortorombski
Dvojčičenje	Polisintetično, vzporedno z {100}, ciklično na {110}
Razkolnost	Razločna na {010}, nepopolna na {110} in {011}
Lom	Podškoljkast
Žilavost	Krhek
Trdota	3,5-4
Sijaj	Steklast, na prelomih smolast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prosojen do prozoren
Specifična teža	2,95
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,529 - 1,530 nβ = 1,680 - 1,682 nγ = 1,685 - 1,686
Dvolomnost	δ = 0,156
Kot 2V	18°
Topnost	Razredčene kisline
Pretvorbe	V 107 do 108 letih se bo pretvoril v kalcit
Drugo	Fluorescenca: bledo rožnata, rumena, bela ali modrikasta; fosforescenca: zelenkasta ali bela v dolgovalovni UV svetlobi, rumenkasta v kratkovalovni UV svetlobi
Sklici	[1][2][3]

Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO₃. Drugi obliki sta minerala kalcit in vaterit. Aragonit nastaja v ozko določenih fizikalno-kemijskih razmerah, zato je manj pogost in manj obstojen od kalcita. Aragonit se izloča samo iz toplih vod z majhno vsebnostjo sulfatov pri temperaturah nad 30 °C, zato ga pogosto najdemo v termalnih izvirih, kjer se po navadi nalaga v različno obarvanih plasteh.^[4]

Aragonit kristalizira v igličastih kristalih v ortorombskem kristalnem sistemu, zato se po obliki zelo razlikuje od kalcita, ki kristalizira v trigonalnem sistemu. Ponavljajoče se dvojčičenje daje kristalom psevdo heksagonalno obliko. Aragonit je lahko stebričast ali vlaknat, včasih tudi razvejan v obliki stalaktitov. Takšni kristali se imenujejo flos ferri – železovi cvetovi, kot so jih imenovali v koroških rudnikih železove rude.

1. ↑ Mindat.org
2. ↑ Handbook of Mineralogy
3. ↑ Webmineral data
4. ↑ R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 63-64