Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih. Aristotelizem najdemo najprej v peripatetični šoli, ki jo je Aristotel sam osnoval. Pozneje je uspeval pri novoplatonikih (le-ti so iskali sozvočje med Platonovim in Aristotelovim delom), ki so napisali mnoge komentarje k Aristotelovim spisom. Aristotelizem je igral pomembno vlogo tudi v islamskem svetu: Aristotelova dela so bila prevedena v arabščino in zgodnja islamska filozofija ima močan aristotelistični pečat (pomembnejši predstavniki so bili Al-Kindi, Al-Farabi, Avicenna, and Averroes). Tem filozofom gre med drugim zahvala, da so je Zahodna Evropa lahko ohranila stik z Aristotelom, saj so v določenem obdobju tam bili prisotni zgolj nekateri Aristotelovi logični spisi. Šele v 12. stoletju je s prevodom Aristotelovega opusa in arabskih komentarjev v latinščino nastala osnova za nadaljnje filozofske raziskave. Med slednjimi so največji vpliv dosegale interpretacije Alberta Velikega in Tomaža Akvinskega (oba 13. stoletje), ki so Aristotelovo delo prikazovale kot pretežno skladno s krščansko teologijo, kar je zazamovalo filozofijo za več stoletij naprej.