Arthur Schopenhauer | |
---|---|
Rojstvo | 22. februar 1788[1][2][…] Gdansk, Poljsko-litovska zveza[4] |
Smrt | 21. september 1860[4][1][…] (72 let) Frankfurt ob Majni, Svobodno mesto Frankfurt[d], Nemška zveza[5] |
Državljanstvo | Kraljevina Prusija[d] |
Poklic | univerzitetni učitelj, filozof, pisatelj, muzikolog, prevajalec |
Obdobje | Filozofija 19. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | nemški idealizem, filozofija življenja |
Glavna zanimanja | metafizika, estetika, etika, psihologija |
Pomembne ideje | volja do življenja, subjektivni idealizem, pesimizem |
Vplival na
| |
Podpis |
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Velja za enega najpomembnejših filozofov 19. stoletja, najbolj poznan po delu »Svet kot volja in predstava« (Die Welt als Wille und Vorstellung, 1818). Kljub temu, da je izhajal iz filozofskega izhodišča nemškega idealizma, je svojo filozofijo navezal tudi na indijske Upanišade, vedanto in budistično filozofijo. Schopenhauer je predstavnik filozofije življenja.
Schopenhauer je neprizanesljiv kritik postkantovskega nemškega idealizma in je mnenja, da je treba filozofijo vrniti na Kantova epistemološka in etična izhodišča. S svojim metafizičnim voluntarizmom, filozofskim pesimizmom in poudarjanjem iracionalnosti človekove duševnosti je vplival na širšo kulturo 19. stoletja, mdr. na ljudi, kot so Richard Wagner, Friedrich Nietzsche, Ludwig Wittgenstein, Erwin Schrödinger, Albert Einstein, Sigmund Freud, Otto Rank, Carl Jung, Joseph Campbell, Lev Tolstoj, Thomas Mann in Jorge Luis Borges.