Asirija
| |
---|---|
23. stoletje pr. n. št.–605 pr. n. št. | |
Status | |
Glavno mesto | Ninive |
Skupni jeziki | asirščina |
Religija | poganstvo |
Vlada | monarhija |
kralj | |
Zgodovinska doba | stari vek |
• ustanovitev | 23. stoletje pr. n. št. |
• babilonska ekspanzija | 605 pr. n. št. |
Antična Mezopotamija |
Evfrat – Tigris |
Asiriologija |
Mesta / imperiji |
Sumerija: Uruk – Ur – Eridu |
Kiš – Lagaš – Nipur |
Akadski imperij: Akad |
Babilonija: Babilon – Isin – Sousse |
Asirija: Ašur – Ninive |
Nuzi – Nimrud |
Babilonija – Kaldeja – |
Elam – Amoriti |
Huriti – Mitani – Kasiti |
Kronologija |
Sumerski kralji |
Asirski kralji |
Babilonski kralji |
Jezik |
Klinopis |
Sumerščina – Akadščina |
Elamščina – Huritščina |
Mitologija |
Enuma Eliš |
Gilgameš – Marduk |
Asirija [asírija] je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris. Prvotno je bila kolonija Babiloncev, v kateri je vladal babilonski podkralj.
Asirija je bila glavno semitsko kraljestvo ali imperij na starodavnem Bližnjem vzhodu, ki je obstajala v raznih oblikah v obdobju približno devetnajst stoletij od okoli 2500 pr. n. št. do 605 pr. n. št., kar zajema zgodnjo bronasto dobo pa vse do pozne starejše železne dobe. Osredotočena ob zgornjem toku reke Tigris, v severni Mezopotamiji (danes Irak), so Asirci nekajkrat povzdignili močne imperije. Kot pomemben del večje mezopotamske "zibelke civilizacij", je bila Asirija na vrhuncu tehnoloških, znanstvenih in kulturnih dosežkov v tistem času. Na vrhuncu je asirski imperij segal od Cipra v Sredozemskem morju do Perzije in od Kavkaza do Arabskem polotoku in Egipta.
Asirija se imenuje po njenem glavnem mestu Ašurju (akadsko Ashur), ki datira okoli leta 2600 pr. n. št. (zdaj v provinci Saladin v severnem Iraku), in je bilo prvotno eno od številnih Akadskih mestnih državic v Mezopotamiji. V poznem 24. stoletju pr. n. št. so bili asirski kralji le regionalnimi voditelji in ob upoštevanju Sargona Akadskega, ki je združil vse akadske Semite in sumersko govoreče narode Mezopotamije pod Akadskim imperijem, ki je trajal od okoli 2334 do 2154 pr. n. št..
Po padcu Akadskega imperija okoli 2154 pr. n. št. in uspehu sumerske Tretje urske dinastije, so nastale številne druge konkurenčne amoritske državice, kot Isin in Larsa, vendar se je Mezopotamija sčasoma oblikovala kot skupina dveh različnih narodov: Asircev na severu in Babiloncev na jugu.[1]
Zgodovino Asirije v grobem razdelimo na tri obdobja: staroasirsko obdobje, Srednjeasirsko cesarstvo in Novoasirsko cesarstvo. To približno ustreza srednji bronasti dobi, pozni bronasti in starejši železni dobi.
V Staroasirskem obdobju je Asirija osvajala kolonije v Mali Aziji in Levantu in pod kraljem Ilušumo tudi južno Mezopotamijo. Od konca 19. stoletja pr. n. št. je Asirija prišla v konflikt z novoustanovljeno Babilonijo, kar je na koncu zasenčilo starejše sumersko-akadske države na jugu.
Asirija je doživela nestabilne čase v srednjeasirskem obdobju. Asirija je bila imperij pod vladarjema Šamši-Adadom I. in Išme-Dagano v 19. in 18. stoletju pr. n. št.. Po tem se je znašla kratek čas v 18. in 15. stoletju pr. n. št. najprej pod babilonsko in nato pod mitansko-hetitsko dominacijo. Drugo obdobje velike moči je prišlo z vzponom Srednjeasirskega cesarstva (od 1365 do 1056 pr. n. št.), ko so vladali veliki kralji, kot so Ašur-ubalit I., Arik-den-ili, Tukulti-Ninurta I. in Tiglat-Pileser I.. V tem obdobju Asirija strmoglavi Mitani in zasede tako Hetitsko cesarstvo kot egiptovski imperij.
Z akcijami Adad-nirarija II. leta 911 pr. n. št. je spet postala velesila za naslednja tri stoletja, premaga petindvajseto dinastijo Egipta in osvaja Egipt, Babilon, Elam, Urartu/Armenijo, Medijo, Perzijo, Mannea, Gutijo, Fenicijo/Kanaan, Aramejo (Sirija), Arabijo, Izrael, Judejo, Edom, Moab, Samaro, Cilicijo, Ciper, Kaldejo, Nabatejo, Komageno, Dilmun (Telmun) in Hurite, Şuţu in Novohetitsko državo, pride so Etiopije in Nubije iz Egipta, premaga Kimerijce in Skite in zahteva priznanje iz Frigije, civilizacije Magan in dežele Punt. Po padcu (med 612 in 605 pr. n. št.) je Asirija ostala provinca in geo-politični subjekt pod Babilonci, Medijci, Ahemenidi, Selevkidi, Parti, Rimljani in Sasanidi do arabsko islamske invazije in osvojitve Mezopotamije v sredi 7. stoletja, ko je bila dokončno opuščena. Ostanki asirskega prebivalstva so postopoma postali manjšina v svoji domovini.[2]