Astrolab

Astrolab iz 16. stoletja z vrtljivo reto in alidado
Trije kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200
Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208
Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz
Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge
Eden od štirih ohranjenih astrolabov, izdelanih leta 1537 v delavnici Georga Hartmanna v Nürnbergu. Hrani ga Peabodyjev prirodoslovni muzej Univerze Yale v New Havenu, Connecticut, ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada
Planisferni astrolab, ki ga je leta 459 AH (1067) izdelal Ibrahim ibn Said al-Sahali v Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu

Astroláb (tudi astrolábij; starogrško αστρολάβιον: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi. Z njim so določevali in napovedovali navidezno lego Sonca, Lune, planetov in zvezd z merjenjem krajevnega časa za dano zemljepisno dolžino in obratno, ga uporabljali pri zemljemerstvu in triangulaciji.

V srednjeveškem arabskem svetu so astrolabe uporabljali pri raziskovanju v astronomiji, pa tudi na drugih področjih kot so astrologija, pomorska navigacija, geodezija, merjenje časa, molitve in kibla. Astrologi evropskih narodov so uporabljali astrolabe za izdelavo horoskopov.

Včasih se astrolab in pomorski astrolab zamenjujeta. Astrolab, ki je priročen za merjenje zemljepisne širine na kopnem, je bil na gibajočih se ladjah ali v vetru neuporaben. Zato so v ta namen izdelali pomorske astrolabe.


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne