Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar = nauk o plovbi) (rusko kozmonávtika (grško κόσμος: kosmos – Vesolje, (vesoljni) red), sestav)) je znanstvena veda, ki preučuje možnosti za gibanje in bivanje človeka ter delovanje in vodenje raziskovalnih naprav v območju izven Zemljinega ozračja v vesoljskem prostoru. Vesoljski plovbi je dal ime astronavtika francoski letalski konstruktor in teoretik vesoljske plovbe Esnault-Pelterie (1881–1957). Izraz kozmonavtika je uvedel rusko-nemški raketni konstruktor in pionir raketne tehnike Langemak (1898-1938)[1] Med astronavtiko in aeronavtiko, vedi o letenju v ozračju, ni ostre meje, in se vedi dopoljnjujeta. Včasih z izrazom aeroastronavtika (aerokozmonavtika) združijo obe. Vesoljske polete nekako določa Kármánova ločnica.