Atenska zakladnica | |
---|---|
Θησαυρός των Αθηναίων | |
![]() | |
![]() | |
Splošni podatki | |
Tip | zakladnica |
Arhitekturni slog | dorski slog |
Lokacija | Delfi, Grčija |
Koordinati | 38°28′54.62″N 22°30′5.15″E / 38.4818389°N 22.5014306°E |
Začetek gradnje | 507 do po 470 pr. n. št. |
Dokončano | 502 do po 470 pr. n. št. |
Lastnik | Arheološki muzej v Delfih |
Višina | 7,60 m |
Dimenzije | |
Druge dimenzije | 6,62 x 9,69 m |
Tehnični podatki | |
Strukturni sistem | stebri iz parianskega marmorja |
Atensko zakladnico (grško Θησαυρός των Αθηναίων) v Delfih v Grčiji so zgradili Atenci. Mesto in meščani so jo posvetili Apolonovemu svetišču. Celotna zakladnica, vključno s kiparskim okrasjem, je zgrajena iz parianskega marmorja. Datum njene gradnje je negotov, znanstveno mnenje je, da je bila zgrajena med 510 do 480 pred našim štetjem. Pavzanij jo omenja v svojem opisu svetišča, češ da je bila posvečena zmagi v bitki pri Maratonu 490 pred našim štetjem.
Zgradbo je izkopala Francoska arheološka šola iz Aten pod vodstvom Pierra de la Costeja-Messelièrja. Glede na število odkritih delov, približno dve tretjini prvotne stavbe, je bilo odločeno, da se obnovi, kar se je zgodilo med letoma 1903 in 1906 pod vodstvom francoskih arheologov Alberta Tournaireja in Josepha Replata. [1] Leta 1933 je Jean Audiat objavil opis arhitekture stavbe. Leta 1957 je o arhitekturnem kiparstvu pisal Pierre de la Coste-Messelière. Struktura je še vedno vidna na kraju samem, čeprav so metope reprodukcije, izvirnike hranijo v muzeju v Delfih.