Avgust (naslov)

Avgust (latinsko Avgvstvs, mn. Avgvsti,^[1] slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana. Ob njegovi smrti je postal uradni naslov njegovega naslednika in za njim vseh rimskih cesarjev. Ženska oblika Avgusta se je uporabljala za rimske cesarice in vse članice cesarjeve družine.

Moška in ženska oblika imena izvirata iz obdobja Rimske republike. Povezani sta bili s stvarmi, ki so se v tradicionalni rimski religiji veljale za božanske ali svete. Njuna raba kot naslov večjih in manjših rimskih božanstev cesarstva je povezovala cesarski sistem in cesarsko družino s tradicionalnimi rimskimi vrlinami in božansko voljo in se lahko šteje za značilnost rimskega cesarskega kulta.

V rimskih grško govorečih provincah je bil Avgust preveden kot Sebastos (Σεβαστός, "častitljivi") ali heleniziran kot Avgust (Αὔγουστος, Augustos). Ti naslovi so se uporabljali tudi v Bizantinskem cesarstvu vse do padca Konstantinopla leta 1453, vendar so postopoma izgubili svojo cesarsko ekskluzivnost. Po propadu Rimskega cesarstva se je Avgust včasih uporabljal kot ime za moške aristokratskega rodu, zlasti v deželah Svetega rimskega cesarstva. Zdaj je samo še osebno ime.

1. ↑ Wells, John C. (1990). Longman pronunciation dictionary. Harlow, England: Longman. ISBN 0-582-05383-8. entry "Augustus".