Avtocestni predor Karavanke

Predor Karavanke

Uvoza v predor s slovenske (zgoraj) in z avstrijske strani (spodaj)
Osnovni podatki
Lokacija	Hrušica, Občina Jesenice,  Slovenija Šentjakob v Rožu, Koroška,  Avstrija
Koordinati	46°28′53″N 14°01′11″E / 46.48139°N 14.01972°E / 46.48139; 14.01972
Trasa	Avtocesta A2, Slovenija Avtocesta A11, Avstrija
Delovanje
Začetek del	1986 2018 (druga cev)
Odprt	1991 Junij 2025[1] (druga cev)
Operater	DARS / ASFiNAG
Vrsta	Enocevni (druga cev v gradnji)
Cestnina	2023: 7,80 € (osebna vozila)[2]
Tehnični podatki
Dolžina	7864 m
Število pasov	2
Delovna hitrost	80 km/h
Portalna zgradba avtocestnega predora Karavanke
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Kranjska Gora
RKD št.	30055 (opis enote)[3]

Predor Karavanke (nemško Karawankentunnel) je avtocestni predor med Slovenijo in Avstrijo. Poteka pod istoimenskim gorovjem (pod Hruškim vrhom nedaleč od Rožce nad Hrušico) in povezuje slovensko avtocesto A2 z avstrijsko A11. Dolžina predora je 8019 metrov med portaloma, rudarska (izkopna) dolžina pa znaša 7864 metrov (dolžina slovenskega dela 3750 m),^[4] s katero so Karavanke najdaljši cestni predor v Sloveniji. Zgrajen je bil v letih 1986 do 1991, s čimer sta bili razbremenjeni edini dotedanji cestni povezavi med severozahodno Slovenijo in Avstrijo, Ljubelj in Korensko sedlo.

Predor Karavanke upravljajo z obeh strani meje iz nadzornih centrov, in sicer izmenično: ko en mesec predor nadzira in upravlja z njim slovenska stran, je avstrijska v pripravljenosti, in obratno.

1. ↑ https://blog.asfinag.at/hinter-den-kulissen/karawankentunnel-tor-zum-sueden/
2. ↑ https://www.asfinag.at/maut-vignette/streckenmaut/tarife/
3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 30055«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
4. ↑ »Mineva 25 let od odprtja predora Karavanke«. www.dars.si. 1. junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2018. Pridobljeno 24. septembra 2018.