Back Baikalmeer Afrikaans Baikalsee ALS ባይካል ሐይቅ Amharic Laco Baikal AN بحيرة بايكال Arabic ضاية بايكال ARY بحيرة بايكال ARZ বৈকাল হ্ৰদ Assamese Llagu Baikal AST Baykal Azerbaijani
| Bajkalsko jezero Озеро Байкал | |
|---|---|
 | |
 | |
| Koordinate | 53°30′N 108°12′E / 53.5°N 108.2°E |
| Vrsta | tektonsko jezero |
| Glavni dotoki | Selenga, Čikuj, Hilok, Uda, Turka, Barguzin, Zgornja Angara |
| Glavni odtoki | Angara |
| Površina porečja | 560.000 km² |
| Države porečja | Rusija in Mongolija |
| Maks. dolžina | 636 km |
| Maks. širina | 79 km |
| Površina | 31.722 km²[1] |
| Povp. globina | 744,4 m[1] |
| Maks. globina | 1642 m[1] |
| Količina vode | 23.615,39 km³[1] |
| Zadrževalni čas vode | 330 let[2] |
| Dolžina obale1 | 2100 km |
| Gladina (n.m.) | 455,5 m |
| Zmrznjeno | januar–maj |
| Otoki | 27 (Olhon) |
| Naselja | Irkutsk |
| Unescova svetovna dediščina | |
| Kriterij |
|
| Referenca | 754 |
| Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
| 1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. | |
Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje[3] sladkovodno jezero.
Razteza se na površini 31.494 km², kar je enako površini Belgije. Dolžina jezera je 636 km, širina 25 do 79,5 km, dolžina obale je vsaj 2000 km. Globina jezera doseže kar 1743 m (1285 m pod morsko gladino), srednja globina pa je 731 m. Jezero vsebuje več kot 23.000 km³ vode tako, da bi ga lahko napolnili s prostornino vseh Velikih jezer. Ta količina je enaka 22–23 % sveže površinske sladke vode na svetu.[4]
Od leta 1996 je jezero uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine.[5]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »A new bathymetric map of Lake Baikal. MORPHOMETRIC DATA. INTAS Project 99-1669.Ghent University, Ghent, Belgium; Consolidated Research Group on Marine Geosciences (CRG-MG), University of Barcelona, Spain; Limnological Institute of the Siberian Branch of the Russian Academy of Sciences, Irkutsk, Russian Federation; State Science Research Navigation-Hydrographic Institute of the Ministry of Defense, St.Petersburg, Russian Federation«. Ghent University, Ghent, Belgium. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 9. junija 2009.
- ↑ »M.A. Grachev ON THE PRESENT STATE OF THE ECOLOGICAL SYSTEM OF LAKE BAIKAL«. Lymnological Institute, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 9. junija 2009.
- ↑ »Deepest Lake in the World«. geology.com. Pridobljeno 18. avgusta 2007.
- ↑ »Lake Baikal: the great blue eye of Siberia«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2006. Pridobljeno 21. oktobra 2006.
- ↑ »Lake Baikal — World Heritage Site«. World Heritage. Pridobljeno 13. januarja 2007.