Bajkalsko jezero Озеро Байкал | |
---|---|
Koordinate | 53°30′N 108°12′E / 53.5°N 108.2°E |
Vrsta | tektonsko jezero |
Glavni dotoki | Selenga, Čikuj, Hilok, Uda, Turka, Barguzin, Zgornja Angara |
Glavni odtoki | Angara |
Površina porečja | 560.000 km² |
Države porečja | Rusija in Mongolija |
Maks. dolžina | 636 km |
Maks. širina | 79 km |
Površina | 31.722 km²[1] |
Povp. globina | 744,4 m[1] |
Maks. globina | 1642 m[1] |
Količina vode | 23.615,39 km³[1] |
Zadrževalni čas vode | 330 let[2] |
Dolžina obale1 | 2100 km |
Gladina (n.m.) | 455,5 m |
Zmrznjeno | januar–maj |
Otoki | 27 (Olhon) |
Naselja | Irkutsk |
Unescova svetovna dediščina | |
Kriterij |
|
Referenca | 754 |
Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. |
Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje[3] sladkovodno jezero.
Razteza se na površini 31.494 km², kar je enako površini Belgije. Dolžina jezera je 636 km, širina 25 do 79,5 km, dolžina obale je vsaj 2000 km. Globina jezera doseže kar 1743 m (1285 m pod morsko gladino), srednja globina pa je 731 m. Jezero vsebuje več kot 23.000 km³ vode tako, da bi ga lahko napolnili s prostornino vseh Velikih jezer. Ta količina je enaka 22–23 % sveže površinske sladke vode na svetu.[4]
Od leta 1996 je jezero uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine.[5]