Back Бақәа Abkhazian Baku ACE Баку ADY Bakoe Afrikaans ባኩ Amharic Bacú AN Bacu ANG باكو Arabic باكو ARY باكو ARZ
Baku Bakı | ||
|---|---|---|
ulica Nizami Pogled na mesto in Bakujski zaliv | ||
| ||
| Vzdevek: Mesto vetrov (Küləklər şəhəri) | ||
  Baku Geografski položaj v Azerbajdžanu | ||
| Koordinati: 40°23′43″N 49°52′56″E / 40.39528°N 49.88222°E | ||
| Država |  Azerbajdžan | |
| Regija | Gospodarska regija Baku | |
| Upravljanje | ||
| • župan | Eldar Azizov | |
| Površina | ||
| • glavno mesto | 2.140 km2 | |
| Nadm. višina | - 28 m | |
| Prebivalstvo (2019)[3] | ||
| • glavno mesto | 2.616.948 | |
| • Gostota | 1.214 preb./km2 | |
| • Metropolitansko obm. | 3.675.000[2] | |
| Demonim | Bakujčan, Bakujčanka (Bakılı) | |
| Časovni pas | UTC+4 | |
| Poštna številka | AZ1000 | |
| Omrežna skupina | 12 | |
| Spletna stran | www | |
| Uradno ime: Obzidano mesto Baku s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom | ||
| Tip | kulturno | |
| Kriteriji | iv | |
| Razglasitev | 2000 (24. zasedanje) | |
| ID # | 958 | |
| Ogrožena | 2003–2009 | |
| Regijua | Azija, Evropa | |
Baku (azerbajdžansko Bakı, perzijsko بادکوبه, latinizirano: Badkube[4] ali perzijsko باراکا, latinizirano: Baraca; armensko Պակովան, latinizirano: Pakovan) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi. Leži na južni obali Abšeronskega polotoka ob Kaspijskem jezeru. Baku je 28 metrov pod morsko gladino, zaradi česar je najnižje ležeča nacionalna prestolnica na svetu in tudi največje mesto na svetu pod morsko gladino. Moderni Baku je sestavljen iz treh delov, iz notranjega mesta, novega dela in sovjetskega dela. Baku je glavno mesto Azerbajdžana - je edina metropola v državi in približno 25 % vseh prebivalcev države živi v metropolitanskem območju Bakuja.
Baku je razdeljen na dvanajst upravnih rajonov in 48 mestnih sosesk. Med njimi so mesta na otokih Bakujskega arhipelaga, pa tudi industrijsko naselje Neft Daşları, zgrajeno na naftnih ploščadih 60 kilometrov stran od mesta Baku v Kaspijskem jezeru. Staro mesto, ki vsebuje Širvanšahovo palačo in Deviški stolp, je bilo leta 2000 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.[5]
Mesto je znanstveno, kulturno in industrijsko središče Azerbajdžana. Tam imajo svoje sedeže številne pomembne azerbajdžanske ustanove. V 2010-ih je Baku postal prizorišče velikih mednarodnih dogodkov. Gostil je 57. Pesem Evrovizije leta 2012, Evropske igre 2015, 4. Islamske solidarnostne igre, Veliko nagrado Evrope leta 2016, Veliko nagrado Azerbajdžana od leta 2017, finale Evropske lige UEFA 2018–19, UEFA Euro 2020 in Konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah 2024.[6][7] Mednarodno morsko trgovsko pristanišče Baku je sposobno pretovoriti dva milijona ton generalnega in suhega razsutega tovora na leto.[8] Baku je znan po ostrih vetrovih, kar se odraža v njegovem vzdevku Mesto vetrov.
- ↑ »Administrative, density and territorial units and land size by economic regions of Azerbaijan Republic for January 1. 2007«. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2007. Pridobljeno 17. julija 2009.
- ↑ »Major Agglomerations of the World«. Citypopulation.de.
- ↑ Census of 1 October 2019 - State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan (web).
- ↑ »Culture & Religion on Podium: Politicizing Linguistics«. Web.archive.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13.10.2007. Pridobljeno 25. 8. 2009.
- ↑ »Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower«. UNESCO. Pridobljeno 11. aprila 2023.
- ↑ James, William. »Explainer: What is the point of a UN climate COP?«. Reuters. Pridobljeno 11. novembra 2024.
- ↑ Khan, Yusuf. »Welcome to Baku, a City Built on Oil Hosting the World's Climate Conference«. The Wall Street Journal. Pridobljeno 11. novembra 2024.
- ↑ »Port of Baku«. World Port Source. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 23. decembra 2010.