Basmili (staroturško 𐰉𐰽𐰢𐰞, latinizirano: Basmïl, kitajsko: 拔悉蜜/密/彌; pinjin: Báxīmì/mì/mí, kitajska izgovorjava: [*bˠɛt̚-siɪt̚-miɪt̚/mˠ iɪt ̚/ miᴇ], tudi 弊剌, Bìlà)[1][2] so bili turško nomadsko pleme iz 7. do 8. stoletja, naseljeno večinoma v Dzungariji na severozahodu današnje Kitajske.
Basmili, prvotno gozdni ljudje, so sčasoma pridobili pomen in od 6. stoletja igrali vidno vlogo v turški politiki. Leta 742 so celo strmoglavili dinastični klan Drugega turškega kaganata in za kratek čas s pomočjo Karlukov in Ujgurov sami vladali v kaganatu, dokler se zaveznika nista obrnila proti njim.
Basmilski vrhovni voditelji so prvi uporabili naslov idik-kut namesto naslova kagan. Idik-kut so se naslavljali tudi ujgurski vladarji Turpana. Naslov je sestavljen iz dveh delov: "Ïdïq/idik" pomeni "[iz nebes] poslano, sveto",[3] "kut/qut" pa "milost" ali "blagoslov".[4]
Leta 720 naj bi bil dinastični klan Basmilov skoncentriran v protektoratu Beiting blizu Gučenga (Qitai) v pogorju Bogda Šan, in naj bi bil iz klana Ašina (kitajsko: 突厥; pinjin: Tu-jue).[5][6]
Mahmud al-Kašgari, zgodovinar iz 11. stoletja, omenja Basmile kot eno od desetih prominentnih turških plemen, naseljenih vzhodno od Bizantinskega cesarstva do meja Kitajske:[7]
Basmili so morda predniki Arginov iz Srednjega Juza v sodobnem Kazahstanu.[8] Marco Polo jih je v 13. stoletju omenil kot "Argone" v državi "Tenduk" (okoli Kuku-Kotana ali današnjega Hohhota).[9] Polo je poročal, da so Argoni pleme, ki je "izšlo iz dveh različnih ras: iz rase malikovalcev Tenduka in … muslimanov. Moški so lepši od drugih domorodcev v državi, bolj sposobni pridobiti avtoriteto in trgovci s kapitalom".[9]