Batolit (iz starogrškega βάθος [báthos] - globina in λίθος líthos - kamnen) je velika magmatska globočnina nepravilne oglike, ki se proti dnu širi. Nastala je z ohlajevanjem in kristaljenjem magme pod Zemljino površino in po definiciji meri najmanj 100 km2, čeprav je večina njih večja in meri tudi nekaj deset tisoč kvadratnih kilometrov.[1] Tvorba praviloma ni rezultat enega samega vdora magme, ampak več zaporednih vdorov in je skoraj vedno sestavljena iz felzičnih ali vmesnih kamnin kot so granit, kremenov monzonit in diorit.