Back Basilius II van Bisantium Afrikaans Basileios II. ALS Basilio II AN باسيل الثاني Arabic باسيل التانى ARZ Basiliu II AST II Vasili Vulqarokton Azerbaijani ایکینجی باسیل AZB Васілій II Балгарабойца Byelorussian Василий II Българоубиец Bulgarian
| Bazilij II. Ubijalec Bolgarov Βασίλειος Β' ο Βουλγαροκτόνος | |
|---|---|
| Cesar Bizantinskega cesarstva | |
 | |
| Vladanje | • 960-963: socesar z očetom Romanom II. • 964-969 socesar z Nikiforjem II. • 970-975 socesar z Ivanom I. Cimiskom • 976-1024 samostojen cesar |
| Predhodnik | Ivan I. Cimisk |
| Naslednik | Konstantin VIII. |
| Rojstvo | 958 Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo |
| Smrt | 15. december 1025 Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo[1] |
| Vladarska rodbina | Makedonska dinastija |
| Oče | Roman II. |
| Mati | Teofano |
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄ [Vasileios II]) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος [Bulgaroktόnos]) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10. januarja 976 do 15. decembra 1025, * 958, † 15. december 1025.
V svojem času je bil znan kot Bazilij Porfirogenet in Bazilij mlajši, da bi se razlikoval od svojega domnevnega prednika Bazilija I. Makedonca.
Prva leta njegovega vladanja je zaznamovala državljanska vojna proti močnim generalom iz maloazijske aristokracije. Po njihovi vdaji je utrjeval in širil vzhodne meje Bizantinskega cesarstva in po dolgoletni vojni dokončno podjarmil Bolgarijo, najmočnejšega sovražnika na evropski celini. Za svoj dosežek je po krvavi bitki na Belasici dobil vzdevek Ubijalec Bolgarov. Ob njegovi smrti je imperij segal od južne Italije do Kavkaza in od Donave do meje s Palestino in dosegel največji obseg od muslimanskih osvajanj pred štirimi stoletji.
Bazilij se je kljub stalnemu vojskovanju izkazal tudi kot sposoben državni administrator. Zmanjšal je vpliv veleposestniških družin, ki so prevladovale v vojski in državni upravi, in spretno polnil državno zakladnico. Daljnosežen pomen je imela njegova odločitev, da ponudi roko svoje sestre Ane knezu Vladimirju I. Kijevskemu[2] v zameno za vojaško pomoč, ki je privedla do pokristjanjevanje v Kijevski Rusiji in vključitve nje in njenih naslednic v bizantinsko kulturno in versko sfero.
- ↑ Record #120911450 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Russian Primary Chronicle. I. del. str. 76.