Gallia Belgica Belgijska Galija
| |
---|---|
22 pr. n. št.–406 | |
Status | rimska provinca |
Glavno mesto | Metz, zatem Trier |
Skupni jeziki | keltski in germanski jeziki |
Religija | keltsko in rimsko mnogoboštvo, krščanstvo |
Zgodovinska doba | antika |
• ustanovitev | 22 pr. n. št. |
• ukinitev | 406 |
Danes del | Belgija Luksemburg Nizozemska Francija |
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima[1], rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,[2] z Germanijo pa Ren.[2]