Belize

Belize
Zastava grb
Geslo: Sub umbra floreo (latinsko) 'Pod senco cvetim'
Himna: Dežela svobodnih Kraljevska himna: 'Bog ohrani kralja'
Lega Belizeja (temno zeleno)
Glavno mesto	Belmopan 17°15′N 88°46′W / 17.250°N 88.767°W / 17.250; -88.767
Največje mesto	Belize 17°29′N 88°11′W / 17.483°N 88.183°W / 17.483; -88.183
Uradni jeziki	angleščina
Etnične skupine (2020)[1][a]	52,9% Mestici 25,9% kreoli 11,3% Maji 6,1% Garifuna 3,9% domorodni prebivalci 3,6% Menoniti 1,2% belci 1,0% Kitajci 1,5% drugi
Religija (2020)[2]	87,6% kristjani 9,7% neverni 1,5% ljudsko verovanje 1,2% drugo
Demonim(i)	Belízejčan/ka
Vlada	Unitarna parlamentarna ustavna monarhija
• kralj	Karel III. Britanski
• generalni guverner	Dame Froyla Tzalam
• premier	Johnny Briceño
Zakonodajalec	Državni zbor
• zgornji dom	Senat
• spodnji dom	predstavniški dom
Neodvisnost  od Združenega kraljestva
• Samoupravljanje	januar 1964
• neodvisnost	21. september 1981
Površina
• skupaj	22.966 km2[3] (147.)
• voda (%)	0,8
Prebivalstvo
• ocena 2022	441.471[4] (168.)
• gostota	17,79/km2 (169.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	3218 mrd. $ (179.)
• skupaj (PKM)	5032 mrd. $[5] (180.)
• na preb. (nominal.)	7141 $ (98.)
• na preb. (PKM)	11.166 $ (123.)
Gini (2013)	53,1[6] visok
HDI (2021)	0,683[7] srednji · 123.
Valuta	Belizejski dolar (BZD)
Časovni pas	UTC -6 (CST (GMT-6)[8])
Internetna domena	.bz

Belize [belíze] (belizejska kreolščina: Bileez) je država na severovzhodni obali Srednje Amerike. Na severu meji na Mehiko, na vzhodu na Karibsko morje, na zahodu in jugu pa na Gvatemalo. Na jugovzhodu ima tudi vodno mejo s Hondurasom. Ima površino 22.970 kvadratnih kilometrov in 441.471 prebivalcev (2022). Njeno kopno je dolgo približno 290 km in široko 110 km. Je najmanj poseljena in najmanj gosto poseljena država v Srednji Ameriki. Njena stopnja rasti prebivalstva 1,87 % na leto (ocena iz leta 2018) je druga najvišja v regiji in ena najvišjih na zahodni polobli. Njeno glavno mesto je Belmopan, največje mesto pa je istoimensko mesto Belize (mesto). Belize pogosto velja za karibsko državo v Srednji Ameriki, ker ima podobno zgodovino kot angleško govoreče karibske države. Institucije in uradni jezik Belizeja odražajo njegovo zgodovino kot britanske kolonije.

Civilizacija Majev se je na območje Belizeja razširila med letoma 1500 pr. n. št. in 300 n. št. in cvetela približno do leta 1200. Evropski stik se je začel leta 1492, ko je Krištof Kolumb plul vzdolž Honduraškega zaliva. Evropsko raziskovanje so začeli angleški naseljenci leta 1638. Španija in Britanija sta zahtevali zemljo, dokler Britanija ni premagala Špancev v bitki pri St. George's Caye (1798).^[9] Leta 1840 je postal britanska kolonija, znana kot Britanski Honduras, in kronska kolonija leta 1862. Belize je svojo neodvisnost od Združenega kraljestva dosegel 21. septembra 1981.^[10] Je edina celinska država Srednje Amerike, ki je del Commonwealtha, s kraljem Karlom III. kot monarhom in vodjo države, ki ga zastopa generalni guverner.^[11]

Belize ima raznoliko družbo, sestavljeno iz številnih kultur in jezikov. Je edina srednjeameriška država, kjer je angleščina uradni jezik, medtem ko je belizejska kreolščina najbolj razširjeno narečje. Španščina je drugi najpogosteje govorjeni jezik, sledijo ji majevski jeziki, nemška narečja in garifuna. Več kot polovica prebivalcev je večjezičnih zaradi različnih jezikovnih ozadij prebivalstva. Znano je po septembrskih praznovanjih, obsežnih koralnih grebenih in glasbi punta.^[12][13]

Zaradi obilice kopenskih in morskih vrst ter raznolikosti ekosistemov ima Belize ključno mesto v globalno pomembnem mezoameriškem biološkem koridorju.^[14] Velja za srednjeameriško in karibsko državo z močnimi vezmi tako v ameriški kot karibski regiji. Je članica Karibske skupnosti (CARICOM), Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Srednjeameriškega integracijskega sistema (SICA), edina država, ki ima polnopravno članstvo v vseh treh regionalnih organizacijah.

1. ↑ »Belize § People and Society«. Svetovni podatkovnik (2025 izd.). Centralna obveščevalna agencija. 14. avgust 2019. (Archived 2019 edition)
2. ↑ »Religions in Belize | PEW-GRF«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2018. Pridobljeno 5. oktobra 2022.
3. ↑ »Belize § Geography«. Svetovni podatkovnik (2025 izd.). Centralna obveščevalna agencija. 14. avgust 2019. (Archived 2019 edition)
4. ↑ »Postcensal estimates by age group and sex, 2010 - 2022« (XLSX). Statistical Institute of Belize. Pridobljeno 13. decembra 2022.
5. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Belize)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
6. ↑ »Income Gini coefficient«. United Nations Development Programme. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2015. Pridobljeno 7. julija 2019.
7. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
8. ↑ Belize (11. marec 1947). »Definition of Time Act« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2020. Unusually, the legislation states that standard time is six hours later than Greenwich mean time.
9. ↑ Woodard, Colin. »A Blackbeard mystery solved«. Republic of Pirates Blog. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2016. Pridobljeno 25. marca 2016.
10. ↑ »Belize | History, Capital, Language, Map, Flag, & Facts | Britannica«. www.britannica.com. Pridobljeno 25. oktobra 2022.
11. ↑ »Belize - British Honduras - Central America - Nations Online Project«. www.nationsonline.org. Pridobljeno 25. oktobra 2022.
12. ↑ »Reid between the lines«. Belize Times. 27. januar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2013.
13. ↑ Ryan, Jennifer (1995). »The Garifuna and Creole culture of Belize explosion of punta rock«. V Will Straw; Stacey Johnson; Rebecca Sullivan; Paul Friedlander; Gary Kennedy (ur.). Popular Music: Style and Identity. Centre for Research on Canadian Cultural Industries and Institutions. str. 243–248. ISBN 978-0771704598.
14. ↑ »Ecosystem Mapping.zip«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2011. Pridobljeno 3. julija 2012.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).