Back Biotiet Afrikaans بيوتيت Arabic Biotit Azerbaijani Біятыт Byelorussian Биотит Bulgarian Biotita Catalan Biotit Czech Biotit German Βιοτίτης Greek Biotite English
| Biotit | |
|---|---|
 Tanki ploščičasti kristali biotita; širina: 2,5 mm | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: plastnati silikati |
| Kemijska formula | K(Mg,Fe)3(AlSi3O10)(F,OH)2 |
| Strunzova klasifikacija | 09.EC.20 |
| Klasifikacija DANA | 71.02.02b.02 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina C 2/m |
| Osnovna celica | a = 5,343 Å, b = 9,258 Å, c = 10,227 Å, Z = 2, β = 100,26° V = 497,79 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 433,53 g/mol |
| Barva | Temno rjava, zelenkasto rjava, črnkasto rjava, rumena, bela |
| Kristalni habit | Ploščičast, sljudast, psevdo heksagonalni kristali |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Običajno na [310], manj običajno na {001} |
| Razkolnost | Popolna po {001} |
| Lom | Sljudast |
| Žilavost | Krhek do upogljiv, elastičen |
| Trdota | 2,5 – 3,0 |
| Sijaj | Steklast do bisern |
| Barva črte | Siva |
| Prozornost | Prozoren do prosojen so neprozoren |
| Specifična teža | 2,7 – 3,1 |
| Gostota | 2,8 – 3,4 g/cm3, izračunana: 2,89 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,565 – 1,625, nβ = 1,605 – 1,675, nγ = 1,605–1,675 |
| Dvolomnost | δ = 0,03 – 0,07 |
| Pleohroizem | Močan |
| Kot 2V | Izračunan: 0, izmerjen: 0 - 25º |
| Disperzija | r < v (bogat z Fe), r > v šibka (bogat z Mg) |
| Ultravijolična fluorescenca | Brez |
| Diagnostične značilnosti | Barva in pleohroizem, razkolnost in optična tekstura |
| Radioaktivnost | Komaj zaznavna |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Sinonimi | Železova sljuda, lepidomelan (Fe), manganofilit (Mn), sljudasta železova ruda, oksibiotit |
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2. Biotit se po sklepu Mednarodne mineraloške zveze (IMA) od leta 1999 ne obravnava kot samostojen mineral, ampak kot člen v nizih trdnih raztopin z železovim končnim členom annitom in magnezijevim končnim členom flogopitom. Med z aluminijem bogate končne člene spada siderofilit. Včasih so ga imenovali tudi črna ali železova sljuda, ki je nasprotje bele sljude - muskovita. V isti kamnini sta lahko istočasno prisotna oba minerala.
Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Železo, magnezij, aluminij, silicij, kisik in vodik tvorijo ravne ploskve, ki so med seboj šibko povezane s kalijevimi ioni. Takšna struktura daje biotitu značilen videz, razkolnost in optične lastnosti.
Ime je dobil po francoskemu fiziku Jean-Baptistu Biotu (1774-1862), ki je preučeval optične lastnosti sljud in odkril nekaj njihovih edinstvenih lastnosti.