Bismarck (bojna ladja) | ||
---|---|---|
![]() Križarka Bismarck, leta 1940. | ||
Zgodovina | ![]() | |
Tip | bojna ladja | |
Avtorizacija | 16. november 1935 | |
Začetek gradnje | 1. julij 1936 | |
Ladjedelnica | Blohm & Voss Hamburg | |
Splovitev | 14. februar 1939 | |
Sprejeta v uporabo | 24. avgust 1940 | |
Usoda | potopljena v bitki, 27. maj 1941 | |
Splošni podatki | ||
Teža | prazna 41.700 ton polna 50.300 t | |
Dolžina | 251.0 m | |
Širina | 36.0 m | |
Izpodriv | 10.3 m | |
Pogon | 3 Blohm & Voss parne turbine s 150,170 KM (121 MW), 3 propelerji | |
Hitrost | 30.01 vozlov (55.58 km/h) | |
Doseg | 8.525 milj pri 19 vozlih | |
Posadka | 2.097 | |
Oborožitev | 8×380 mm/L47 SK-C/34 (4×2) 12×152 mm/L55 SK-C/28 16×105 mm/L65 SK-C/37 / SK-C/33 16 × 37 mm/L83 SK-C/30 12×20 mm/L65 MG C/30 | |
Zrakoplovi | 4x Arado Ar 196 | |
Drugo | ||
Oboroženi konflikti | Druga svetovna vojna, Bitka za Atlantik |
Bismarck je bila prva od dveh bojnih ladij razreda Bismarck, zgrajena za nemško vojno mornarico. Poimenovali so jo po Otto von Bismarcku, nemškemu kanclerju. Ladja je bila dokončana Avgusta 1940 in bila takoj sprejeta v nemško mornarico. Bismarck ter njena sestrska ladja Tirpitz, sta bili največji ladji, ki ju je kadarkoli zgradila Nemčija in ene izmed največjih, ki ju je kadarkoli zgradila Evropa.
Med osemmesečnim delovanjem ladje, ki ji je poveljeval Kapitan Ernst Lindemann, je bila ladja uporabljena le v eni vojaški operaciji, imenovani operacija Rheinübung. Načrt Bismarcka, ki je plul skupaj s težko križarko Prinz Eugen, je bil prebiti se v Atlantik in napadati zavezniške konvoje, ki so pluli med Severno Ameriko ter Veliko Britanijo. Ladji so večkrat opazili ob Skandinaviji, zato so Britanci načrtovali ladjama zapreti pot. Prišlo je do Bitke pri Danskem prelivu, v kateri je Bismarck potopil največjo angleško bojno križarko ladjo HMS Hood in močno poškodoval, prav tako takrat novo angleško bojno ladjo, HMS Prince of Wales. Bismarcka so topovi angleških ladij zadeli trikrat in poškodovali enega od njegovih oljnih rezervoarjev – kljub vsemu so bile poškodbe tako majhne, da je Bismarck brez težav nadaljeval pot proti Severnemu Atlantiku.
Dva dni pozneje so ga napadli lahki torpedni bombniki Swordfish, ki so vzleteli iz angleške letalonosilke HMS Ark Royal nedaleč stran; eden izmed torpedov je zadel ladijsko krmilo in jo s tem obsodil na kroženje. Bismarck je potonil naslednje jutro, ko je bil napaden s strani zavezniških rušilcev in skupin ladij, ki so jih Britanci poslali na lov za Bismarckom.
Razbitina leži na globini 4.791 m, odkril pa jo je Robert Ballard, leta 1989