Back Bistra (Vrhnika) BS Бистра (Врхника) CE Bistra, Vrhnika English Bistra (Vrhnika) Dutch Bistra (gmina Vrhnika) Polish Bistra, Vrhnika Romanian Бистра (Врхника) Serbian Бистра (Врхника) Tatar Бистра (Врхника) Ukrainian
Bistra | |
|---|---|
 Kompleks gradu Bistra (desno) in najzahodnejši del naselja Dol pri Borovnici (levo) | |
  Bistra Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°56′49.35″N 14°19′56.99″E / 45.9470417°N 14.3324972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Vrhnika |
| Površina | |
| • Skupno | 4,17 km2 |
| Nadm. višina | 291,2 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 35 |
| • Gostota | 8,4 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1353 Borovnica |
| Zemljevidi | |
Bistra je vas s 43 prebivalci (po podatkih iz leta 2018[1]) v Občini Vrhnika, ki stoji na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, ob cesti med Vrhniko in Borovnico.[2] Spada pod krajevno skupnost Verd.[3] Nad krajem se vzpenja hrib Javorč (605 m), vzdolž pobočja katerega poteka železniška proga Ljubljana–Postojna.[4]
Zgodovina kraja je neločljivo povezana z gradom Bistra iz 13. stoletja, ki je do leta 1782 služil kot samostan Kartuzijanskega reda. Ime je dobil po potoku Bistra, pritoku Ljubljanice, ki ima tu več kraških izvirov.[4] Pred tem, v srednjem veku, so samostan in okoliško območje imenovali po bližnji Borovnici, v arhivskih listinah se navaja kot Vrauniz in z variantami tega imena, kot so Vroniz, Wrevnitz ipd.[5] Zdaj ima v gradu prostore Tehniški muzej Slovenije ter gostilna in hotel Bistra.
V Bistri se je rodil arhitekt in urbanist Ivan Jager (1871–1959).[4]
- ↑ 1,0 1,1 »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Ivanič, Martin, ur. (2011). »Bistra«. Slovenika. Zv. A–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 88. COBISS 257461504.
- ↑ »Verd«. Občina Vrhnika. Pridobljeno 25. septembra 2018.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 77. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- ↑ Kosi, Miha; Bizjak, Matjaž; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij, ur. (2016). Historična topografija Kranjske (do 1500) (PDF). Založba ZRC. str. 38–42. COBISS 287548416.