Bitka pri El Alameinu

Bitka pri El Alameinu
Del druge svetovne vojne, Vojna v severni Afriki
Napad avstralske pehote med bitko pri El Alameinu
Datum 23. oktober - 5. november 1942 Prizorišče El Alamein, Egipt Izid Zmaga zaveznikov
Udeleženci
Avstralija Svobodna Francija Grčija Nova Zelandija Južnoafriška unija Združeno kraljestvo Britanska Indija	Tretji rajh Italija
Poveljniki in vodje
Harold Alexander Bernard Montgomery	Erwin Rommel Georg Stumme Ettore Bastico
Moč
220.000 vojakov 1.029 tankov 750 letal 900 poljskih topov 1.401 protitankovskih topov	116.000 vojakov 249 nemških tankov in 298 italijanskih tankov 275 nemških in 400 italijanskih letal 225 nemških letal nameščenih v Italiji in Grčiji
Žrtve in izgube
2.350 mrtvih 8.950 ranjenih 2.260 pogrešanih 500 tankov 97 letal 111 topov Skupaj: 13.560	Nemčija: 1.149 mrtvih 3.886 ranjenih 8.050 zajetih 64 letal Italija: 1.200 mrtvih 1.600 ranjenih 22.071 zajetih 20 letal Skupaj: 37.956 259-450 tankov 254 topov

Bitka pri El Alameinu, ali natančneje druga bitka pri El Alameinu, je pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva velika zmaga zavezniških sil pod britanskim vodstvom nad nacistično Nemčijo. Trajala je od 23. oktobra do 3. novembra 1942. Po tej bitki si Nemci in Italijani v Severni Afriki niso več opomogli, medtem ko je za zaveznike pomenila začetek izgona sovražnika iz Afrike, do česar je prišlo pol leta kasneje, maja 1943.