Bitka pri Visu | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del avstrijsko-italijanske vojne 1866 | |||||||
Bitka pri otoku Vis, delo Carla Frederika Sorensena, 1868. | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Kraljevina Italija | Avstrijsko cesarstvo | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Carlo di Persano | Wilhelm von Tegetthoff | ||||||
Moč | |||||||
12 oklepnic 10 križark 4 topnjače (skupaj približno 68.000 BRT) |
7 oklepnic 1 parnik z dvema palubama 6 križark 12 topnjač (skupaj približno 50.000 BRT) | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
2 italijanski oklepnici sta potopljeni 620 mrtvih 40 ranjenih |
38 mrtvih 138 ranjenih |
Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju. Do bitke je prišlo 20. julija 1866, po tem, ko je italijansko ladjevje poskušalo zasesti otok Vis (Italijansko: Lissa), ki je v tistem času spadal pod Avstrijsko cesarstvo. Po priplutju avstrijskega ladjevja, ki mu je v zadnjem trenutku uspelo preprečiti zavzetje otoka, se je vnela srdita pomorska bitka, v kateri je dosti manjšemu in slabše oboroženemu avstrijskemu ladjevju uspelo potopiti dve italijanski ladji, ter tako doseči zmago. Bitka pri Visu je bila prva velika bitka po Trafalgarju ter tudi prva velika bitka, v katero so bile vpletene oklepne bojne ladje. Ugotovitve iz te bitke so naslednjih trideset let pomembno vplivale na gradnjo ladij, topov in taktiko pomorskega vojskovanja po celem svetu.