Bitka za Francijo

Bitka za Francijo
Del druge svetovne vojne
Zajeti britanski in francoski vojaki v Severni Franciji
Datum 10. maj 1940 – 25. junij 1940 Prizorišče Francija, Beneluks Izid Odločilna zmaga sil Osi
Udeleženci
Francija Združeno kraljestvo Kanada Češkoslovaška Poljska Belgija Nizozemska Luksemburg	Tretji rajh Italija
Poveljniki in vodje
Maurice Gamelin (do 17. maja) Maxime Weygand (od 17. maja) Lord Gort (Britanske ekspedicijske sile) Leopold III Henri Winkelman Władysław Sikorski	Gerd von Rundstedt (Armadna skupina A) Fedor von Bock (Armadna skupina B) Wilhelm von Leeb (Armadna skupina C) Umberto II. Savojski (Armadna skupina Zahod)
Moč
144 divizij, 13.974 topov, 3.384 tankov, 2.935 letal[1] Skupaj: 2.862.000	Nemčija: 141 divizij, 7.378 topov, 2.445 tankov, 5.638 letal[2][3] Italija: 32 divizij Skupaj: 3.350.000 Nemcev, 700.000 Italijanov
Žrtve in izgube
360.000 mrtvih ali ranjenih, 1.900.000 zajetih	Nemčija: 27.074 padlih, 110.034 ranjenih ter 18.384 pogrešanih Italija: 1.247 mrtvih, 2.631 ranjenih, 2.151 hospitaliziranih zaradi ozeblin1
1 Italijanske sile so se borile v Francoskih alpah, kjer so bile temperature izjemno nizke.

Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni. Napad, ki se je začel 10. maja 1940 je prekinil več mesecev trajajočo t. i. lažno vojno. Nemške operacije proti zahodu so bile sestavljene iz dveh delov. Prvi del je vključeval napad na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, načrt so poimenovali Primer Rumeni (Fall Gelb), kjer bi prišlo tudi do bojev s francosko vojsko in britanskim ekspedicijskim korpusom. Drugi del pa je vključeval operacije proti francoski vojski v sami Franciji, načrt so poimenovali Primer Rdeči (Fall Rot), izveden pa je bil 5. junija 1940. 10. junija se je v vojno proti Franciji vključila še Italija, ki pa v bojih ni imela take sreče kot Nemčija. Po evakuaciji britanskih sil iz Dunkerqua konec maja je 14. junija padel še Pariz. Boji za Francijo so se končali 25. junija po kapitulaciji v Compiègne. Po končani bitki je Francija ostala pod nemško okupacijo vse do osvoboditve leta 1944, La Rochelle pa je z okolico ostal pod nemško okupacijo vse do kapitulacije nemških sil 8. maja 1945.

1. ↑ E.R Hooton 2007, p. 47-48: Hooton uses the National Archives in London for RAF records. Including »Air 24/679 Operational Record Book: The RAF in France 1939-1940«, »Air 22/32 Air Ministry Daily Strength Returns«, »Air 24/21 Advanced Air Striking Force Operations Record« and »Air 24/507 Fighter Command Operations Record«. For the Armee de l'Air Hooton uses »Service Historique de Armee de l'Air (SHAA), Vincennes«.
2. ↑ E.R Hooton 2007, p. 47-48: Hooton uses the Bundesarchiv, Militärarchiv in Freiburg.
3. ↑ V skupno število letal Luftwaffe so všteta jadralna letala in transportna letala, ki so jih uporabili pri napadu na Nizozemsko in Belgijo