Back Títols de l'Imperi Romà d'Orient Catalan Ämter und Titel im Byzantinischen Reich German Βυζαντινή γραφειοκρατία και αριστοκρατία Greek Byzantine bureaucracy and aristocracy English Títulos y cargos del Imperio bizantino Spanish Bysanttilaiset arvonimet Finnish Institutions de l'Empire byzantin French Títulos e cargos do Imperio Bizantino Galician Burocrazia e aristocrazia bizantine Italian 동로마 제국의 관직과 칭호 Korean
Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva. Na vrhu hierarhične piramide je bil imperator, izključni vladar (avtokrator) in razsodnik z božjim mandatom, kateremu je bila podrejena množica uradnikov in dvornih funkcionarjev, ki so poganjali administrativni stroj bizantinske države. Cesarstvo je imelo poleg uradniških naslovov še množico častnih naslovov, s katerimi so cesarji nagrajevali svoje privržence in vladarje prijateljskih držav.
V več kot tisočletnem obstoju cesarstva so se nekateri naslovi prilagajali in opuščali, mnogi pa so tudi izgubili ali pridobili svojo veljavo. Na začetku so bili naslovi enaki kot v poznem Rimskem cesarstvu, saj se takrat Bizantinsko cesarstvo organizacijsko še ni razlikovalo od Rimskega cesarstva. Sistem je doživel prvo reformo med vladanjem cesarja Heraklija (610–641), ker je do takrat mnogo naslovov zastarelo. Drugo reformo je izvedel cesarAleksej I. Komnen (1081–1118), ker so se do takrat pojavili novi naslovi ali pa se je njihova vsebina bistveno spremenila. Sistem je potem ostal skoraj nespremenjen do padca Bizantinskega cesarstva leta 1453.