Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525

Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος [Synklētos] ali Γερουσία, [Gerousia]) je bil nadaljevanje rimskega senata. Ustanovil ga je cesar Konstantin I. v 4. stoletju. Preživel je več stoletij, vendar je njegov pomen stalno padal, dokler ni v 13. stoletju dokončno ugasnil.

Senat Vzhodnega rimskega cesarstva so prvotno sestavljali rimski senatorji, ki so po naključju živeli na Vzhodu ali so se zavestno preselili na Vzhod, in nekaj drugih visokih državnih uradnikov, ki so prišli vanj z imenovanjem. Konstantin je vsem rimskim senatorjem, ki so bili voljni priti na Vzhod, ponudil zemljo in žito. Bizantinski senat je bil ob ustanovitvi bolj podoben senatom v drugih pomembnih bizantinskih mestih, na primer v Antiohiji, kot rimskemu senatu, dokler ga ni Konstantinov sin Konstancij II. s položaja mestnega telesa dvignil na položaj državnega telesa. Bizantinski senat je imel skoraj enako omejena pooblastila, kot senat v Rimu. Konstancij je število senatorjev povečal na 2.000 in mednje vključil svoje prijatelje, dvorjane in razne provincialne uradnike.


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne