Bloudkova velikanka | |
---|---|
![]() | |
Odprta | 4. februar 1934 (stara) 14. oktober 2012 (nova) |
Zaprta | 1942–46, 1951–53, 2001–11 |
Velikost | |
K–točka | 130 m (stara) 125 m (nova) |
Rekord | Nova naprava: Jarl Magnus Riiber / 147 m Stara naprava: Noriaki Kasai / 147.5 m |
Bloudkova velikanka (Rožman-Bloudkova velikanka, Mamutska skakalnica) je velika skakalnica v Planici iz leta 1934. Na pobudo Josa Gorca jo je skonstruiral Ivan Rožman.
Rožman je na prvi mednarodni tekmi v Planici izumil tako imenovani »snežni cement« in rešil prireditev.[1] Ker je bila skakalnica po krivici poimenovana po Bloudku, ki je sicer res poiskal lokacijo in naredil geodtetsko izmero, a samo skakalnico je v celoti skonstruiral in zgradil Rožman. To ga je tako razhudilo, da se je na "smrt" skregal z Gorcem in Bloudkom, in se že naslednje leto za vedno umaknil iz Planice. Takoj za njim je skakalnico prevzel Stanko Bloudek in jo vse do svoje smrti povečeval ter ponesel slavo Planice v svet. S svojim vizionarstvom in predrznostjo je dosegel novo dimenzijo skakanja oziroma letenja na smučeh.
Leta 1936 pa se je tukaj prvič v zgodovini letelo čez 100 metrov in tako se je rodila nova disciplina imenovana smučarski poleti. Njena os je spomeniško zaščitena in je kot take ni moč spreminjati.
Po Bloudkovi zaslugi je ta skakalnica v 1930ih in 1940ih veljala za največjo na svetu, na njej je bilo skupaj postavljenih 10 svetovnih rekordov in še 5 neveljavnih rekordnih dolžin s padcem ali dotikom.
Leta 2012 je bila skakalnica po dobrem desetletju samevanja popolnoma prenovljena, zraven pa so predvsem zaradi kandidature za nordijsko svetovno prventsvo zgradili še novo srednjo skakalnico.