Bonn | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
![]() Beethovnov spomenik, Vila Hammerschmidt, Stara mestna hiša, palača Poppelsdorf, panoramski pogled čez Bonn | |||
| |||
![]() | |||
Koordinati: 50°44′2″N 7°5′59″E / 50.73389°N 7.09972°E | |||
država | Nemčija ![]() | ||
Zvezna dežela | Severno Porenje - Vestfalija | ||
Upravljanje | |||
• župan | Ashok-Alexander Sridharan | ||
Površina | |||
• Skupno | 141,06 km2 | ||
Nadm. višina | 60 m | ||
Prebivalstvo (31. december 2015 [1]) | |||
• Skupno | 318.809 | ||
• Gostota | 2.300 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Avtomobilska oznaka | BN | ||
Spletna stran | www.bonn.de |
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji. Bonn, ki ima 330.000 prebivalcev (2021), leži v južnem delu Rensko-Rurske regije, največjega nemškega somestja ali metropolitanskega območja.
Ustanovljeno v 1. stoletju pred našim štetjem kot rimsko naselje, je Bonn eno izmed najstarejših mest v Nemčiji. Od leta 1597 do 1794 je bil Bonn glavno mesto volilnega okraja Köln in sedež nadškofje in knezoškofov iz Kölna. Leta 1949 je parlamentarni svet pripravil in sprejel nemško ustavo, temeljni zakon Zvezne republike Nemčije v Bonnu. Čeprav je bil Berlin simbolično (de jure) poimenovan za nemško glavno mesto, je bil od leta 1949 do 1990 Bonn sedež osrednjih političnih institucij (zvezne vlade, predsednika republike in parlamenta) ter tako de facto glavno mesto Zahodne Nemčije. Še v letih 1990 do 1999 je bil Bonn sedež vlade združene Nemčije. V znak priznanja nekdanjega statusa nemškega glavnega mesta zdaj nosi naziv "zvezno mesto" (Bundesstadt). Bonn trenutno deli status sedeža nemške vlade z Berlinom, s predsednikom, kanclerjem in številnimi ministrstvi, ki so delno še vedno prisotni v Bonnu.
Mesto je tudi lokacija 19 institucij Združenih narodov (največje središče ZN v Nemčiji) in Univerze v Bonnu (Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn).
Je rojstni kraj Ludwiga van Beethovna (rojen leta 1770).