Back Boris Johnson Afrikaans Boris Johnson ALS ቦሪስ ጆንሶን Amharic Boris Johnson AN Boris Iōhannesson ANG بوريس جونسون Arabic بوريص دجونصون ARY بوريس جونسون ARZ Boris Johnson AST Boris Conson Azerbaijani
 | Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki v njem zastareli. |
| Visoko spoštovani Boris Johnson MP | |
|---|---|
.jpg) Johnson leta 2018 | |
| Predsednik vlade Združenega kraljestva | |
| Na položaju 24. julija 2019 – 6. septembra 2022 | |
| Monarh | Elizabeta II. |
| Predhodnik | Theresa May |
| Naslednik | Liz Truss |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Alexander Boris de Pfeffel Johnson 19. junij 1964[2][3][…] (60 let) New York, New York, ZDA[5] |
| Državljanstvo | britansko ameriško (1964–2016) |
| Politična stranka | Konservativna |
| Zakonci | |
| Otroci | 5 ali 6[1] |
| Starši | |
| Alma mater | Kolidž Balliol, Oxford |
| Poklic | novinar, politik |
| Podpis |  |
Alexander Boris de Pfeffel Johnson, britanski politik, novinar in publicist, * 19. junij 1964, New York, Združene države Amerike.
Johnson je trenutni predsednik vlade Združenega kraljestva in vodja Konservativne stranke. Pred nastopom te funkcije julija 2019 je bil član Parlamenta (MP) za Uxbridge in Južni Ruislip od leta 2015 dalje in MP za Henley od 2001 do 2008. Od leta 2008 do 2016 je bil župan Londona, med 2016 in 2018 pa je bil zunanji minister Združenega kraljestva. Kot član Konservativne stranke se Johnson opredeljuje za paternalistični enonarodni konservatizem, nagibal pa se je na stran tako ekonomsko kot socialno liberalne politike.
Rodil se je v New Yorku bogatim angleškim staršem zgornjega srednjega razreda in se šolal na Evropski šoli v Bruslju, v Hiši Ashdown ter na Kolidžu Eton. Nato je študiral klasično književnost na Kolidžu Balliol v Oxfordu, kjer so ga leta 1986 izvolili za predsednika skupnosti Oxford Union. Svojo kariero v novinarstvu je začel pri Timesu, vendar so ga zaradi ponarejenega citata odpustili. Kasneje je postal dopisnik Daily Telegrapha iz Bruslja; njegovi članki so močno prispevali k evroskeptičnemu ozračju na britanski desnici. Bil je pomočnik urednika Telegrapha od leta 1994 do 1999, med 1999 in 2005 pa je urejal časopis The Spectator. Leta 2001 je bil izvoljen v parlament za volilni okraj Henley kot član kabineta v senci pod vodjema konservativcev Michaelom Howardom in Davidom Cameronom. V precejšnji meri se je držal linije konservativne stranke, je pa v vprašanjih, kot so pravice LGBT, v parlamentu zastopal socialno liberalnejša stališča.
Kot konservativni kandidat za župana Londona je Johnson leta 2008 premagal laburističnega župana Kena Livingstona in se sedežu v House of Commons odpovedal. Med svojim prvim županskim mandatom je prepovedal alkohol na večini linij javnega potniškega prometa, se zavzemal za londonski finančni sektor ter uvedel avtobuse New Routemaster, sistem za najemanje koles in žičnico čez Temzo. Leta 2012 je bil ponovno izvoljen, pri tem je znova premagal Livingstona. Med drugim mandatom je bil izvoljen za predsednika odbora za Poletne olimpijske igre 2012. Leta 2015 je bil izvoljen v Westminster kot poslanec za Uxbridge in Južni Ruislip, zato je naslednje leto odstopil kot župan. Leta 2016 je Johnson postal viden predstavnik uspešne kampanje Vote Leave (»Glasuj za odhod«) za Brexit. Pozneje ga je Theresa May imenovala za ministra za zunanje zadeve in za zadeve Commonwealtha, vendar ji je po dveh letih dal odpoved, ker se ni strinjal z njenimi stališči glede Brexita in tudi ne s sporazumom iz Chequersa. Leta 2019 ga je Konservativna stranka izvolila za vodjo in ga imenovala za predsednika vlade, konec januarja 2020 pa je država pod njegovim vodstvom tudi formalno izstopila iz Evropske unije.
Decembra 2021 je izbruhnil škandal, ko se je razvedelo, da se je udeležil zasebne zabave v času veljavnosti ukrepov omejevanja stikov med pandemijo koronavirusne bolezni, za kar je bil kot prvi britanski premier v zgodovini kaznovan za prekršek v času, ko je bil še na položaju. Poročilo o incidentu je vodilo do glasovanja o nezaupnici, ki ga je prestal. Nov škandal je sledil julija 2022, po imenovanju Chrisja Pincherja, obtoženega spolnega nadlegovanja več žensk, na položaj v vodstvu stranke. Zaradi tega je odstopila vrsta ministrov Johnsonove vlade, kar je tudi njega prisililo v odstop. 6. septembra 2022 je bila za novo predsednico vlade imenovana njegova ministrica za zunanje zadeve Liz Truss. Sam ostaja poslanec.
Johnson je za britansko politiko in za novinarstvo kontroverzna oseba. Podporniki so ga hvalili kot zabavno, duhovito in priljubljeno pojavo, privlačno ne samo tradicionalnim konservativnim volivcem. Po drugi strani je bil deležen kritik levice in desnice, očitali so mu elitizem, kronizem, nepoštenost, lenobo, rasistično in homofobno izražanje. Johnson je predmet več biografij in številnih literarnih referenc.
- ↑ »'How many children does Boris Johnson have?' Johnny Mercer insists Tory favourite has right to private life in BBC interview«. 17. junij 2019.
- ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
- ↑ Internet Speculative Fiction Database — 1995.
- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ London Mayor Boris Johnson agrees to pay US tax bill — BBC.