Nezvezni niz | Zvezni niz | Visoka | |||||||||||||||||||||
Olivin | Plagioklaz (bogat s kalcijem) | ||||||||||||||||||||||
Piroksen | |||||||||||||||||||||||
Amfibol | |||||||||||||||||||||||
Biotit (črna sljuda) | Plagioklaz (bogat z natrijem) | Relativna kristalizacijska temperatura | |||||||||||||||||||||
Ortoklaz | |||||||||||||||||||||||
Muskovit (bela sljuda) | |||||||||||||||||||||||
Kremen | |||||||||||||||||||||||
Nizka | |||||||||||||||||||||||
Bowenov kristalizacijski niz je delo kanadskega petrologa Normana Levija Bowena, s katerim se lahko razloži, zakaj se nekateri minerali nagibajo k temu, da se pojavljajo skupaj, medtem ko se nekateri drugi skoraj popolnoma izključujejo.
Bowen je na začetku 20. stoletja eksperimentiral z uprašenimi kamninami in jih segreval, dokler se niso stalile, potem pa jih je ohladil na ciljno temperaturo in opazoval, kateri minerali so izkristalili iz izbrane kamnine. Postopek je nadaljeval s postopmnim zniževanjem ciljne temperature, iz dobljenih rezultatov pa je sestavil kristalizacijski niz, ki ga petrologi še danes sprejemajo kot idealiziran niz mineralov, ki kristalijo pri ohlajanju magme. Iz Bowenovega kristalizacijskega niza in sestave mineralov v izbrani kamnini se lahko v obratni smeri sklepa, v kakšnih relativnih pogojih je kamnina nastala.