Bukhara Buxoro | |
---|---|
![]() | |
Koordinati: 39°46′N 64°24′E / 39.767°N 64.400°E | |
Država | ![]() |
Regija | Buhara |
Ustanovitev | 6. stoletje pr. n. št. |
Prva omemba | 500 |
Upravljanje | |
• Vrsta | Mestna uprava |
• Hakim (župan) | Qiyomiddin Rustamov |
Površina | |
• Mesto | 394 km2 |
Nadm. višina | 225 m |
Prebivalstvo (2009) | |
• Mesto | 263.400 |
• Gostota | 670 preb./km2 |
• Urbano | 283.400 |
• Metropolitansko obm. | 328.400 |
Časovni pas | GMT +5 |
Postcode | 2001ХХ |
Omrežna skupina | (+998) 65 |
Avtomobilska oznaka | 20 (do 2007) 80-84 (2008 in kasneje) |
Spletna stran | www |
Uradno ime: Zgodovinsko središče Buhare | |
Tip | Kulturni |
Kriteriji | ii, iv, vi) |
Razglasitev | 1993 (17. zasedanje) |
ID # | 602 |
Regija | Azija in Pacifik |
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta.
Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi. Poleg tega je Buhara mesto-muzej, kjer je več kot 140 arhitekturnih objektov iz preteklosti. Ohranjena dediščina Buhare predstavlja redko kombinacijo objektov iz različnih obdobij, ki zaznamujejo razvoj arhitekture skozi zadnjih 25 stoletij. Palače in mošeje, mavzoleji in minareti ter medrese so tako predmeti občudovanja turistov iz vsega sveta, ki želijo videti neminljivo lepoto antike in občutiti neminljiv dih preteklosti.