Back كابيلدو بيونس آيرس Arabic Cabildo de Buenos Aires Catalan Cabildo de Buenos Aires German Cabildo of Buenos Aires English Cabildo de Buenos Aires Spanish Cabildo de Buenos Aires French Cabildo di Buenos Aires Italian Cabildo de Buenos Aires Occitan Cabildo de Buenos Aires Portuguese Ратуша Буэнос-Айреса Russian
| Cabildo v Buenos Airesu | |
|---|---|
 | |
  | |
| Druga imena | Cabildo de Buenos Aires |
| Splošni podatki | |
| Tip | Muzej |
| Arhitekturni slog | Baročna arhitektura |
| Naslov | Bolívar 65 |
| Naselje | Buenos Aires |
| Država | Argentina |
| Koordinati | 34°36′32″S 58°22′25″W / 34.60889°S 58.37361°W |
| Dokončano | 1725-1751 (original) |
| Prenovljeno | 1940-1960 (sedanja) |
| Lastnik | Vlada Argentine |
| Višina | 33 m |
| Tehnični podatki | |
| Strukturni sistem | opeka, les |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Andrés Blanqui (original 1725) Mario Buschiazzo (obnova 1940) |
| Spletna stran | |
| https://www.cultura.gob.ar/ | |
Cabildo v Buenos Airesu (špansko Cabildo de Buenos Aires) je javna zgradba v Buenos Airesu, ki je bila v kolonialni dobi uporabljena kot sedež mestnega sveta in vladna hiša podkraljestva Río de la Plata. Danes se stavba uporablja kot muzej.
Cabildo de la Ciudad de la Santísima Trinidad y Puerto de Nuestra Señora del Buen Ayre, institucija, ki je bila prvotno kolonialni svet, ki ga je leta 1580 ustanovil Juan de Garay. Po drugi ustanovitvi mesta Buenos Aires in po majski revoluciji leta 1810, ki je strmoglavila španskega podkralja Baltasarja Hidalga de Cisnerosa in pripeljal do vojne, ki je privedla do neodvisnosti Združenih provinc Río de la Plata, je bila preoblikovana v vladno hunto, ki je delovala do razpada leta 1821 s strani guvernerja Buenos Airesa Martína Rodrígueza.
V stavbi Cabildo de Buenos Aires je najvišje drugostopenjsko sodišče na tem območju delovalo od 6. aprila 1661 do 23. januarja 1812, ko ga je nadomestil pritožbeni senat. In 13. septembra 1810 je Primera Junta ustanovila Javno knjižnico v Buenos Airesu, ki je dve leti delovala v stavbi Cabildo. Toda ustanova, ki je v tej zgradbi delovala najdlje, je bil zapor v Buenos Airesu, od leta 1608 do 1877, ko so bili njeni zaporniki premeščeni v danes neaktivni Državni zavod za prestajanje kazni na ulici Las Heras, ko je bil odprt.[1]
Od novembra 1939 je stavba delovala kot muzej.[2]