Cerkev Marijinega vnebovzetja | |
---|---|
46°21′43″N 14°5′24″E / 46.36194°N 14.09000°E | |
Kraj | Blejski otok, Bled |
Država | Slovenija |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Patrocinij | Marijino vnebovzetje |
Stranski oltarji | sveti Blaž, Marija Magdalena, sveti Mihael[1] |
Spletna stran | Blejskiotok.si |
Zgodovina | |
Status | podružnična cerkev, romarsko središče |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktivno |
Slog | barok |
Lastnosti | |
Št. zvonikov | 1 |
Višina zvonika | 54 m |
Uprava | |
Župnija | Bled |
Dekanija | Radovljica |
Naddekanat | II. arhidiakonat |
Nadškofija | Ljubljana |
Bled - Cerkev Marijinega vnebovzetja | |
Lega | Občina Bled |
RKD št. | 25 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSDP | 6. oktober 1999 |
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku, je podružnična cerkev Župnije Bled. Nahaja se na Blejskem otoku. Je morda najstarejše romarsko središče na Slovenskem in priljubljena turistična znamenitost. Cerkev s samostojnim zvonikom se ponaša s petimi dragocenimi oltarji in prižnico. Zvon želja v ladijskem nadstrešnem stolpiču je znan daleč prek meja slovenskih dežel[3].
Cerkev je v barok preoblečena starejša gotska stavba. Ima pravokotno ladjo s po eno kapelo na vsaki strani in ožji prezbiterij z veliko in malo zakristijo ob straneh. Lopa na zahodni strani nima več nekdanje vloge cerkvenega preddverja, ker je vhod prestavljen na južno fasado cerkve. Notranjost cerkve je enoten, baročno obokan, pobeljen in svetel prostor. Poudarki so prepuščeni oltarjem: velikemu lesenemu oltarju v prezbiteriju, kamnitima stranskima oltarjema na vzhodnem koncu ladje in dvema v stranskih kapelah. Veliki oltar je »zlati oltar« in velja za eno najbolj kakovostnih del kranjskega poznega baroka[4]. Na severni in južni steni prezbiterija so ohranjene freske iz 15. stoletja. Ob južni fasadi cerkve samostojno stoji 52 metrov visok zvonik z gotskim portalom in baročno streho.
Posebna privlačnost cerkve je njena bogata preteklost. Arheološke raziskave v šestdesetih letih dvajsetega stoletja so pokazale, da je cerkev zgrajena na mestu svojih številnih predhodnic, ki so skozi zgodovino dale blejskemu otoku poseben religiozni, kulturni in narodnostni pomen, ki je nekoč privlačil romarje sedaj pa turiste. Z večanjem cerkve pa je bilo treba širiti tudi ploščad okrog nje, kar je otok preoblikovalo iz skalnega grebena v idilično podobo, ki jo poznamo danes.