Back Ceuta Afrikaans Ceuta ALS ሴውታ Amharic Ceuta AN سبتة Arabic سبتة ARY ثيويتا ARZ চেউটা Assamese Ceuta AST Seuta Azerbaijani
Ceuta سَبْتَة | |||
|---|---|---|---|
Avtonomno mesto | |||
| |||
| Himna: Ceuta, mi ciudad querida »Ceuta, moje ljubljeno mesto« | |||
.svg) Lega Ceute | |||
| Koordinati: 35°53′18″N 5°18′56″W / 35.88833°N 5.31556°W | |||
| Država |  Španija | ||
| Upravljanje | |||
| • Vrsta | Avtonomno mesto | ||
| • Telo | Svet vlade | ||
| • Župan-predsednik | Juan Jesús Vivas (PP) | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 18,5 km2 | ||
| Nadm. višina | 10 m | ||
| Najvišja | 349 m | ||
| Prebivalstvo (2018) | |||
| • Skupno | 85.144 | ||
| • Gostota | 4.600 preb./km2 | ||
| BDP | |||
| • Skupno | 1,91 mrd. € (2022) | ||
| • Per capita | 23.073 € (2022) | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštne številke | 51001–51005 | ||
| Koda ISO 3166 | ES-CE | ||
| Uradni jezik | španščina | ||
| Parlament | Zbor Ceute | ||
| V španskem kongresu | 1 poslanec (od 350) | ||
| V španskem senatu | 2 senatorja (od 264) | ||
| Spletna stran | www | ||
.jpg)
Ceuta (špansko: [ˈΘewta]; berbersko Sebta; arabsko سَبْتَة, latinizirano: Sabtah) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Ceuta meji samo na Maroko, kjer se stikata Sredozemsko morje in Atlantskim oceanom. Je eno od devetih španskih ozemelj v Afriki in je skupaj z Melilo eno od dveh naseljenih španskih ozemelj na afriški celini. Do 14. marca 1995 je bila del province Cádiz. Na ta datum sta Ceuta in Melilla postali avtonomni območji.
Ceuta je bila tako kot Melilla in Kanarski otoki razglašena za svobodno pristanišče še preden se je Španija pridružila Evropski uniji.[2] Njeno prebivalstvo sestavljajo kristjani, muslimani in manjšine sefardskih Judov ter etničnih Sindijcev iz sodobnega Pakistana.
Španščina je edini uradni jezik. Darijsko arabščino govori 15–20% prebivalstva.
- ↑ »Contabilidad Regional de España« (PDF). www.ine.es.
- ↑ Ferrer-Gallardo, Xavier (2008). »The Spanish–Moroccan border complex: Processes of geopolitical, functional and symbolic rebordering«. Political Geography. 27 (3): 301–321. doi:10.1016/j.polgeo.2007.12.004.