Back شيكو لاندى ARZ Чико Ланди Bulgarian Chico Landi Catalan Chico Landi German Chico Landi English Chico Landi Spanish Chico Landi Estonian Chico Landi Finnish Chico Landi French Chico Landi Galician
| Chico Landi | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 14. julij 1907 São Paulo |
| Smrt | 7. junij 1989 (81 let) São Paulo |
| Kariera Formule 1 | |
| Narodnost |  Brazilec |
| Leta aktivnosti | 1951 - 1953, 1956 |
| Moštva | Maserati, Ferrari |
| Dirke | 6 |
| Prv. točke | 1.5 |
| Prva dirka | Velika nagrada Italije 1951 |
| Zadnja dirka | Velika nagrada Argentine 1956 |
| Neprvenstvene dirke Formule 1 | |
| Dirke | 5 |
| Najhitrejši krogi | 0 |
| Prva dirka | Velika nagrada Albija 1951 |
| Zadnja dirka | Velika nagrada B. Airesa 1956 |
| Dirke za Veliko nagrado[1] | |
| Leta aktivnosti | 1937 - 1949 |
| Dirke | 21 |
| Moštva | Scuderia Besana, Scuderia Ferrari, priv. (Alfa Romeo, Fiat, Maserati, Ferrari) |
| Zmage | 4 |
| Stopničke | 7 |
| Prva dirka | Velika nagrada Ria de Janeira 1937 |
| Prva zmaga | Velika nagrada Ria de Janeira 1947 |
| Zadnja zmaga | Velika nagrada Barija 1948 |
| Zadnja dirka | Velika nagrada Monze 1949 |
Francisco Sacco Landi (pogosto Chico Landi), brazilski dirkač Formule 1, * 14. julij 1907, São Paulo, Brazilija, † 7. junij 1989, Brazilija.
Na dirkah za Veliko nagrado je debitiral v sezoni 1937 na dirki za Veliko nagrado Ria de Janeira, ko je odstopil. Prvi večji uspeh je dosegel na dirki za Veliko nagrado Generala Juana Peróna v sezoni 1947, svoji prvi dirki po drugi svetovni vojni, ko je z dirkalnikom Alfa Romeo 308 osvojil tretje mesto, v isti sezoni pa je dosegel še svojo prvo zmago na dirki za Veliko nagrado Ria de Janeira. V naslednji sezoni 1948 pa je dosegel kar tri zaporedne zmage na dirkah za Veliko nagrado Interlagosa, Veliko nagrado Ria de Janeira in Veliko nagrado Barija. Na dirkah Svetovnega prvenstva Formule 1 je debitiral v sezoni 1951, ko je nastopil le na predzadnji dirki sezone za Veliko nagrado Italije. V sezoni 1952 je nastopil na dveh dirkah, na katerih je dosegel osmo in deveto mesto, v naslednji sezoni 1953 pa je obakrat odstopil. Zadnjič je v Formuli 1 nastopil na prvi dirki sezone 1956 za Veliko nagrado Argentine, kjer je skupaj z Gerinom Gerinijem zasedel četrto mesto, kar je Landijeva edina uvrstitev med dobitnike točk v karieri. Umrl je leta 1989.