Christchurch Ōtautahi (maorsko) | |
---|---|
mesto | |
V smeri urinega kazalca od zgoraj: Obzorje mesta, Christchurch Central City, Sumner Beach, Christchurch Art Gallery, pogled iz zraka na Hagley Park, New Regent Street | |
Vzdevek: Vrtno mesto | |
Geslo: Fide Condita Fructu Beata Spe Fortis Utemeljen v veri, bogat v njeni izpolnitvi, močan v upanju za prihodnost[1] | |
Koordinati: 43°32′S 172°37′E / 43.533°S 172.617°E | |
Država | Nova Zelandija |
Otok | Južni otok |
Regija | Canterbury |
Ustanovilo ZK | 1848 |
Poimenovano po | Christ Church, Oxford |
Upravljanje | |
• Župan | Phil Mauger |
• Teritorialni organ | Mestni svet Christchurcha |
Površina | |
• mesto | 1.426 km2 |
• Kopno | 1.415,47 km2 |
• Urbano | 295,15 km2 |
• Metropolitansko obm. | 2.408,1 km2 |
Nadm. višina | 20 m |
Prebivalstvo (2018)[4] | |
• mesto | 396.200 |
• Gostota | 280 preb./km2 |
• Urbano | 384,800 |
• Urbana gostota | 1,3 preb,/km2 |
• Metropolitansko obm. | 521.881 |
• Metropolitanska gostota | 220 preb./km2 |
• Demonim | Cantabrian |
Časovni pas | UTC+12 (NZST) |
• Poletni | UTC+13 (NZDT) |
Postcode(s) | 8011, 8013, 8014, 8022, 8023, 8024, 8025, 8041, 8042, 8051, 8052, 8053, 8061, 8062, 8081, 8082, |
Omrežna skupina | 03 |
Local iwi | Ngāi Tahu, Kāti Māmoe |
Spletna stran | christchurchnz |
Christchurch (/ˈkraɪstʃɜːrtʃ/; maorsko Ōtautahi) je največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije in sedež regije Canterbury. Christchurch leži na vzhodni obali Južnega otoka, severno od polotoka Banks v zalivu Pegasus. Reka Avon / Ōtākaro teče skozi središče mesta z mestnim parkom ob njenih bregovih. Prebivalstvo teritorialne oblasti mesta šteje 396.200 ljudi in vključuje več manjših mestnih območij ter podeželja. Prebivalstvo mestnega območja šteje 384.800 ljudi. Christchurch je drugo največje mesto po številu prebivalcev v mestnih območjih na Novi Zelandiji, takoj za Aucklandom.[a] Je glavno mestno območje nastajajoče podregije, znane kot Greater Christchurch.[8] Pomembna manjša mestna območja v tej podregiji so Rangiora in Kaiapoi v okrožju Waimakariri, severno od reke Waimakariri, ter Rolleston in Lincoln v okrožju Selwyn na jugu.
Prvi prebivalci so se na to območje preselili nekje med letoma 1000 in 1250 našega štetja.[9] Lovili so moe, kar je povzročilo izumrtje ptic do leta 1450 in uničilo velik del gozda mataī (Prumnopitys taxifolia - črni bor) in tōtara (Podocarpus totara). Prvi iwi (pleme), ki so naselili območje, ki je kasneje postalo znano kot Christchurch, so bili Waitaha, ki so se na to območje preselili v 16. stoletju. Kasneje so jim sledili Kāti Māmoe, ki so osvojili Waitahe. V 16. in 17. stoletju so se Ngāi Tahu preselili na to območje in si podredili Kāti Māmoe. Sčasoma je pleme Ngāi Tahu razvilo velik pā s sedežem okoli Kaiapoija, ki je bil glavno središče za trgovino z zelenim kamnom pounamu.
Christchurch je postal mesto s kraljevo listino 31. julija 1856, s čimer je postal uradno najstarejše ustanovljeno mesto na Novi Zelandiji. Canterbury Association, ki je poselila Canterburyjsko ravnino, je mesto poimenovala po Christ Church, Oxford. Novo naselje je bilo postavljeno v mrežnem vzorcu s središčem na Stolničnem trgu; v 19. stoletju je bilo malo ovir za hitro rast mestnega območja, razen Pacifika na vzhodu in Port Hillsa na jugu. Kmetijstvo je zgodovinski steber gospodarstva Christchurcha. Zgodnja prisotnost Univerze v Canterburyju in dediščina mestnih akademskih ustanov v povezavi z lokalnimi podjetji je spodbudila številne na tehnologiji temelječe industrije. Christchurch je eno od petih antarktičnih prehodnih mest, ki gosti podporne baze za Antarktiko za več držav.[10]
Mesto je med septembrom 2010 in januarjem 2012 utrpelo vrsto potresov, najbolj uničujoč pa je bil ob 12.51 dne 22. februarja 2011, v katerem je bilo ubitih 185 ljudi, na tisoče stavb po vsem mestu pa je utrpelo hudo škodo, pri čemer se je zrušilo nekaj osrednjih mestnih stavb. Do konca leta 2013 je bilo porušenih 1500 stavb v mestu, kar je vodilo v tekoče projekte obnove. Mesto je pozneje postalo prizorišče terorističnega napada na dve mošeji 15. marca 2019, v katerem je bilo ubitih 51 ljudi in ki ga je premierka Jacinda Ardern opisala kot »enega najtemnejših dni Nove Zelandije«.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha>
oznake ali predloge {{efn}}
na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}
ali predloge {{notelist}}
(glej stran pomoči).