Coglians

Coglians
Coglians, od severozahoda
Najvišja točka
Nadm. višina	2.780 m
Prominenca	1.144 m
Izolacija	33,7 km
Koordinate	46°36′25″N 12°53′01″E / 46.607027°N 12.883609°E / 46.607027; 12.883609
Poimenovanja
Domače ime	mont Colians, monte Coglians, Hohe Warte
Geografija
Lega	Furlanija - Julijska krajina, Italija / Koroška, Avstrija
Gorovje	Karnijske Alpe
Pristopi
Prvi pristop	Paul Grohmann, Nicolò Sottocorona in Hofer, 30. september 1865[1]
Najlažji pristop	južni pristop

Gora Coglians (furlansko mont Colians, italijansko monte Coglians, nemško Hohe Warte) je z 2.782 metri najvišja gora Karnijskih Alp. Nahaja se v njihovem osrednjem delu zahodno od mednarodnega mejnega prehoda/prelaza Ploče (nem. Plöcken(pass), it. Monte Croce Carnico, furl. Mont di Crôs) na meji med Avstrijo in Italijo. Je tudi najvišji vrh italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Coglians tvori skupaj z vzhodno ležečo Creta delle Chianevate (Kellerspitzen, 2.774 m, ki je drugi najvišji vrh v Karnijski Alpah) obsežno gorsko kuliso med prelazom Plöckenpass na vzhodu in sedlom Volayer Pass (Passo Volaia) na zahodu. Njuno severno ostenje se dviguje v višino 650 metrov pri sedlu Valentintörl do 1.200 metrov (nad planino Obere Valentinalm). Ob vznožju stene poteka s spodnje na zgornjo planino Valentinalm in nato preko sedla Valentintörl do Volajskega jezera (Wolayersee) odsek označene poti, tim. Karnijske visoke poti (Karnische Höhenweg). Spust s sedla do jezera je tudi del geološki poti Wolayersee.

V času 1. svetovne vojne so vrh osvojili vojaki italijanske kraljeve vojske, ki so ga uporabljali kot opazovalnico. Na vrhu so še danes vidni ostanki utrdbe, prav tako ostanki vojaške poti mulatjere, speljane po južnem pobočju na vrh.

1. ↑ Paul Grohmann: Zeitschrift des Deutschen Alpenvereins, Band I, München 1869/70, Seite 59 ff.