Comptonov pojáv [kòmptonov ~] (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino. Razlika med valovno dolžino vpadlega in sipanega valovanja je odvisna od kota med vpadnim in sipanim valovanjem, ne pa od snovi. Pojav pojasnimo s prožnim trkom fotona z elektronom iz elektronske ovojnice atoma v snovi. Razlika med energijo vpadlega in sipanega valovanja je kinetična energija elektrona, izbitega iz ovojnice.
Pojav je leta 1923 odkril Arthur Holly Compton in je bil eden ključnih dokazov, da lahko svetlobo obravnavamo kot curek delcev, katerih energija je premo sorazmerna frekvenci svetlobe. Pojav je podrobneje preiskal Comptonov študent na Univerzi v Chicagu Vu Jouksun (Wu Youxun). Za to odkritje je Compton leta 1927 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.