Cvetni diagram

Cvetni diagram navadne kurje češnjice (Anagallis arvensis). Zelena pika ponazarja prečni rez glavnega stebla, čisto spodnja struktura v obliki loka je krovni list (brakteja). Čaša (zeleni loki) je zgrajena iz petih nezraslih čašnih listov, medtem ko venec (rdeči loki) sestoji iz petih zraslih venčnih listov. Prašniki so zrasli z venčnimi listi. Plodnica je nadrasla.

Cvetni diagram je grafična in geometrična metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.^[1][2] Postopek, pri katerem se uporabljajo dogovorjeni simboli, omogoča prikazovanje števila cvetnih delov, njihovo razporeditev in morebitno zraslost. Cvetni diagrami so uporabni za lažje prepoznavanje cvetov in rastlinskih vrst ter razumevanje evolucije kritosemenk. Prvič so bili uporabljeni v poznem 19. stoletju, največje zasluge za njihov razvoj pa se pripisuje nemškemu botaniku Augustu Wilhelmu Eichlerju.^[2] V tistem obdobju se je začela uporabljati tudi tako imenovana cvetna formula, ki se še danes pogosto navaja skupaj s cvetnim diagramom.^[3]

1. ↑ »Botanični terminološki slovar«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 11. februarja 2021.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Ronse Decraene, L. P. (2010). Floral diagrams : an aid to understanding flower morphology and evolution. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0-511-67708-3. OCLC 649833446.
3. ↑ Prenner, Gerhard; Bateman, Richard M.; Rudall, Paula J. (2010). »Floral formulae updated for routine inclusion in formal taxonomic descriptions«. TAXON (v angleščini). Zv. 59, št. 1. str. 241–250. doi:10.1002/tax.591022. ISSN 1996-8175.