Demetrij Hvarski

Demetrij Hvarski Δημήτριος ἐκ Φάρου
Kralj Demetrij
Posesti Demetrija Hvarskega
Vladanje	okoli 222 - 219 pr. n. št.
Predhodnik	Tevta
Naslednik	Skerdilajd
Rojstvo	3. stoletje pr. n. št. Hvar
Smrt	214 pr. n. št. Mesena[d]
Soproga	Tritevta
grščina	Δημήτριος ἐκ Φάρου

Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου [Demetrios ek Farou], latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale,^[1] * ni znano, † 214. pr. n. št., Mesena, Peloponez, Grčija.

V prvi ilirski vojni (229-228 pr. n. št.) je prešel na rimsko stran. Rimljanom je omogočil osvojitev Korkire, za kar so ga nagradili s položajem vladarja dela vzhodne jadranske obale kot protiutež ilirski kraljici Tevti. Kasneje je svoj položaj med Iliri utrdil s poroko z Agronovo vdovo Tritevto. Postal je zaveznik makedonskega kralja Antigona III. in mu pomagal v vojni proti špartanskemu kralju Kleomenu III.. Ilirski kontingenti so celo sodelovali v bitki pri Selasiji leta 222 pr. n. št.. Demetrij se je počutil dovolj močnega, da je začel izzivati rimsko oblast in podpirati piratstvo na Jadranu. Rimljani so zato leta 219 pr. n. št. proti njemu sprožili drugo ilirsko vojno in zasedli Hvar in druga njegova oporišča. Demetrij se je zatekel k mlademu makedonskemu kralju Filipu V., katerega je poskušal prepričati, naj sproži vojno z Rimom.

Umrl je leta 214. pr. n. št. pri poskusu osvojitve Mesene na Peloponezu.

1. ↑ Hammond, str. 257.