Devetletna vojna

Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV.

Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV. z vojsko zasedel Renski palatinat (Pfalz) z namenom, da ga priključi Franciji. Proti njemu se je oblikovala koalicija - velika aliansa. Razplamtela se je evropska vojna, ki je trajala devet let in je v prvih letih sovpadala s slavno revolucijo v Angliji. Bojišča so bila v okolici francoskih meja: v Porenju, Španski Nizozemski, Kataloniji, Savoji in Piemontu. Zavezniki so bili uspešni na morju, kjer so razbili sprva močno francosko mornarico. Na kopnem so se borili neusklajeno, vsak za svoje interese, tako da je Francija, ki je bila tedaj na višku moči, dolgo časa napredovala na frontah v Španski Nizozemski in v severni Italiji. Na koncu je z rijswijškim mirom obdržala Alzacijo s Strasbourgom. Viljemu III. je bil priznan naslov angleškega kralja. Savoja-Piemont je s torinskim mirom obranila svojo državnost in posesti v Italiji.